jezero-peruća, dominik-branimir-bilobrk Svet24.si

FOTO: Upanje ugasnilo, na globini 27 metrov ...

franc jurša Svet24.si

Zakaj se je Jurša umaknil izpred oči javnosti? ...

MIHA Korsika KOLUMNA Svet24.si

Vzporedne normalnosti

karl erjavec pl 5 Reporter.si

Erjavec za uničenje Desusa krivi poslance, ...

matej tonin oklepnik tank tw mors Necenzurirano

Od ZDA za 30 milijonov kupili oklepnike, ki so ...

tinnitus-4804811_1920 Odkrito.si

KAJ SE DOGAJA? Brnenje, ki ga sliši le 2 % ljudi

zahovic mm Ekipa24.si

ZLATKO ZAHOVIĆ o razmerah v LJUDSKEM VRTU: Da, z ...

Matija Brodnjak
Matija Brodnjak
0 12.07.2021 16:11:06

Slovenec Marko Petrič v vrhu svetovne boksarske zveze AIBA

Head of Sport (športni direktor) na svetovni boksarski zvezi AIBA
Osebni arhiv Marka Petriča
Ljubljančan Marko Petrič je nekdanji dolgoletni reprezentant Slovenije v judu, s srebrno kolajno z mladinskega EP v Sofiji leta 2004.

Član judo kluba Olimpija je po izobrazbi pravnik, ki je bil s svojo predanostjo borilnim športom v zadnjih letih na mednarodni agenciji za testiranje ITA (International Testing Agency) zadolžen za boj proti dopingu. S prvim julijem je prevzel pomembno funkcijo z nazivom Head of Sport v na novo vzpostavljeni svetovni boksarski zvezi AIBA, ki jo od letos naprej proaktivno vodi Rus, Umar Kremlev.



Marko, kako se je začela vaša poklicna pot v Švici, kjer delujete v Lozani, ob idiličnem Ženevskem jezeru? Tam ima sedež Mednarodni Olimpijski komite, GAISF (Global Association of International Sports Federations) ter tudi številne mednarodne panožne športne zveze.

Po osnovni izobrazbi sem pravnik, ki je želel delovati na pravnem področju v svetu športa. Za šport je Lozana center sveta in ravno to je botrovalo odločitvi za selitev v Švico. V kolikor želiš delovati v vrhu svetovnega športa, je potrebno priti v ta predel Evrope. Po končani izobrazbi na pravni fakulteti v Mariboru sem se odločil za selitev v Švico, vseeno pa sem še vedno bil vdan judu, kjer sem pomagal lokalnim klubom v Ženevi, ki sem jih poznal že iz mladosti, saj smo z družino štiri leta živeli v Švici.

Po končani tekmovalni poti sem nato prišel v svet antidopinga, ki me je zelo zanimal. Boj proti dopingu je res zelo fascinantna in kompleksna panoga, ki je marsikateremu športniku in laiku povsem nepoznana. Res pa je tudi, da je zelo hitro razvijajoča se panoga. Zaradi narave službe sem bil veliko na poti in delal sem v vseh športih. Zadnji dve leti in pol sem delal v organizaciji ITA (International Testing Agency), kjer sem bil, med drugim, zadolžen za oblikovanje in izvajanje antidoping programov v borilnih športih. Sam sem po naravi velik oboževalec kontaktnih športov kot so boks, judo, tekvondo, tajski boks, MMA, UFC,… Ravno zaradi vsega tega sem si želel biti del ene od večjih olimpijskih športnih zvez. Nato pa se je pojavila možnost s svetovno boksarsko zvezo AIBA, ki je v fazi prestrukturiranja, po kolapsu v letu 2019, ko je bila suspendirana s strani Moka. Pred kratkim se je pojavila priložnost, da postanem del ekipe, ki sem jo zgrabil in se resnično veselim novih izzivov. Prijavil sem se, prišel na razgovor in nad mano so bili navdušeni. Najbolj je bil navdušen generalni sekretar Istvan Kovacs, ki mi je nato odprl vrata za vstop v svetovno boksarsko zvezo. Dobro je biti del nečesa novega od začetka, ko se gradijo temelji in jaz obožujem to stran delovanja. Predvsem mi je pomembno, da se AIBA na novo vzpostavi in da bo ponovno kot en izmed najstarejših športov v okviru olimpijskega gibanja pridobil na integriteti in prepoznavnosti. Zvezi je potrebo pomagati, da pride do aktivne izgradnje ugleda in zelo sem vesel, da sem z začetkom julija lahko začel svoje poslanstvo.



Glede na to, da je blizu Lozane tudi Nyon, kjer domuje evropska nogometna zveza UEFA in ker ste pravnik, verjetno poznate tudi gospoda Aleksandra Čeferina?

Se poznava, saj sem kot študent prava delal v njegovi odvetniški pisarni. No, ko smo ravno pri borilnih vesčinah, upam, da še vedno najde svoj notranji mir in sprostitev v karateju.



Ste Ljubljančan, pravno fakulteto pa ste opravili v Mariboru. Kako to?

Na mariborski pravni fakulteti so takrat imeli več posluha za šport kot v Ljubljani in je bilo zame veliko lažje, predvsem zaradi treningov. V Ljubljani, ko sem se prijavil na univerzijado v letu 2007, ni bilo posluha in možnosti sofinanciranja za predstavljanje univerze. V Mariboru pa je bil posluh in mi je bilo tudi dosti bolj všeč. Spominjam se profesorice Suzane Kraljić, pod okriljem katere sem tudi diplomiral z odliko, ter Nataše Samec Berghaus in profesorja Saše Preliča, ki sta mi dala veliko uporabnega pravnega znanja in sta me tudi razumela kot aktivnega športnika. V tujini so veliko bolj naklonjeni študentom, ki lahko vzporedno s študijem delajo tudi svojo športno kariero. Pomembno je, da si kot vrhunski športnik ustvariš tudi kariero po končani športni poti in to je v tujini izjemnega pomena. Zdi se mi tragedija, da v Sloveniji marsikateri športnik po končani karieri nima zagotovljenih dovolj sredstev za preživetje ali pa država nanj preprosto pozabi. Nosilec olimpijske kolajne ni vsak in to je posebna promocija za državo, mesto in za sam šport. Zraven plakete za vrhunske dosežke je pač pomembno stimulirati te športnike, da ostajajo v športu, ter jim omogočiti nadaljnje poklicno razvijanje. Znani športniki dajejo vzgled novim generacijam in v svoje vrste privabljajo nove bodoče šampione. Sam vem, koliko je potrebno vložiti, da prideš do pomembnega vrhunskega rezultata in da je vse potem odvisno od kolajne na olimpijskih igrah. Sam imam evropsko mladinsko medaljo in preden smo odšli na tekmovanje so mi takrat povedali, da bomo morali vrniti reprezentančne trenirke. Meni se je to zdelo nesprejemljivo in res žalostno. Takrat si zelo ponosen, da lahko predstavljaš državo na velikem tekmovanju in potem takšno razočaranje. V kolikor bi bil takrat v Franciji, ne samo, da bi dobil kompletno opremo, dobil bi štipendijo, plačo s strani zveze in s strani kluba, ter vso možno podporo. Kasneje pa kot uspešen in prepoznaven športnik enostavno lahko delaš v centrih za razvoj športa. Pri nas je to še v povojih, po drugi strani pa sem vesel, da vseeno uspemo vzgojiti tako veliko število vrhunskih športnikov glede na število ljudi in višino sredstev, ki se namenjajo športu.



Prevzemate funkcijo Head of Sport (športni direktor) na svetovni boksarski zvezi AIBA. Na kakšen način sodelujete s slovensko boksarsko zvezo in kako lahko slovenski boks od vsega tega tudi kaj pridobi?

Najprej si za področje boksa želim, da se ponovno najde junak, ki bo podoben našemu šampionu Dejanu Zavcu. Pomembno je, da je perspektiven in se vanj splača vložiti sredstva. Na tak način se zopet dvigne popularnost boksa v državi in pritegne nove člane v vrste klubov. Predsednik AIBE je zelo naklonjen nacionalnim zvezam, sam pravi, da te niso tiste, ki morajo financirati svetovno zvezo. On razmišlja obratno, da mora AIBA sofinancirati in pomagati nacionalnim boksarskim zvezam. Pomembno jim je pomagati po finančni plati ter jih vzpodbuditi, da se razvijajo, povezujejo in sodelujejo z Aibo v organizaciji tekem. Vse to bo pripomoglo k pozicioniranju boksa v njihovih državah. AIBA ponuja zvezam, ki imajo konkretne projekte, tudi finančna sredstva za nabavo opreme, ringov ali druge splošno potrebne opreme. Vsako leto bo AIBA razdelila 2 milijona dolarjev med svoje nacionalne članice, vsaka izmed petih svetovnih boksarskih konfederacij bo prejela pol milijona dolarjev. Predsednik BZS Damjan Habjanec in Dejan Zavec sta oba takoj prisluhnila na temo opreme, potovanj, izobraževanj, publikacij, na temo zgodovine boksa in razvoja boksa,... Vsaka izmed predlaganih idej ali projektov se bo posebej obravnavala v okviru Aibe. Zavedati se je potrebno, da se lahko nacionalna zveza prijavi z večjim številom prijav. Za različne projekte je predvidenih do 20.000 dolarjev sredstev in vsako leto se lahko zveza prijavi na novo. To je ogromna finančna pomoč zvezam, ki res potrebujejo sredstva za razvoj v svoji državi. Veliko je prijav, ki so nepopolne in jih je potrebno pravilno dopolniti z vsemi predpisanimi prilogami. V kolikor se zveze ne znajo prijaviti za omenjene projekte, jim AIBA nudi dodatno pomoč in se bodo morale bolj potruditi.

V določenih predelih sveta so države, kjer se denar lahko troši zelo netransparentno. Pomembno je preveriti ali gre denar resnično za nakup materiala, opreme ali pa lahko denar odide v žepe določenih posameznikov. Tukaj se želimo zavarovati in delati maksimalno transparentno. Zavedati se je potrebno, da 20.000 dolarjev na projekt ni mali znesek. Vsaka zveza pač mora narediti prioritetno listo, za kaj potrebuje sredstva. Spodbujamo, da se nacionalne zveze tudi prijavijo za kandidaturo kakšnega od boksarskih prvenstev, sredstva potrebujejo za udeležbo na mednarodnih tekmovanjih... Apeliram na ljudi s področja bivše Jugoslavije, da se povežejo in da stopijo z mano v kontakt in predlagajo, na kakšen način lahko skupaj naredimo nekaj dobrega za razvoj boksa. Mi delamo v korist boksa in posledično tudi nacionalnih zvez in naj nas uporabijo za svoje izzive. Nismo tukaj, da diktiramo, kaj je potrebno, temveč, da jih poslušamo in skupaj zapeljemo prave projekte do realizacije. Cilji so, da se boks razvije tudi v specifičnih okoljih kot so Kenija, Nigerija..., kjer je tudi toliko več dela. V državah, kjer je boks razvit, je vsekakor potrebno dvigniti popularnost in medijsko prisotnost na nivo, ki je bil že prej v smislu olimpijskega boksa ali pa bi lahko to postal. Ko bo s strani Moka upravljanje zveze ponovno vrnjeno Aibi, bo narejen velik korak naprej. Sam si želim, da bo to po olimpijskih igrah v Tokiu in zatem lahko svetovno zvezo ponovno postavimo na najvišji organizacijski nivo. Žal je AIBA padla v ugledu in popularnosti ter tudi v strukturi in organizaciji. Če se ozrem na delo, ki je bilo opravljeno v zadnjih parih mesecih, se dela res proaktivno in absolutno v pravo smer. Predsednik in generalni sekretar imata jasno vizijo, kaj zveza hoče in kam jo želijo pripeljati. Dobili smo že številne pohvale s strani konfederacij in tudi nacionalnih boksarskih zvez ter mednarodne športne javnosti.

V svetu športa je potrebno delati veliko na odnosih in komunikaciji z javnostjo, da ljudje izvedo, kaj se dogaja na svetovnem in nacionalnem nivoju. Sami imamo zelo dobro komunikacijo s komunikacijsko ekipo na svetovni boksarski zvezi in verjamemo, da se bo to tudi uredilo na nivoju regionalne lige. Video in foto material sta pomembna pri kreaciji novih šampionov, da se lahko dotične osebe tudi lažje odločijo tudi finančno podpreti športnika, klub ali zvezo. Stvari enostavno morajo v teh časih slediti svetovnim trendom na področju socialnih omrežij in vseh ostalih medijev.



Več kot se piše, večji bo odziv javnosti. Kako sami gledate ne to?

Vsekakor je to znotraj same organizacije zelo pomembno. AIBA veliko dela na prepoznavnosti in ugledu. Verjamem tudi, da bomo v Sloveniji dobili naslednika Dejana Zavca. V košarki imamo izjemnega Luko Dončića, ki mu je pred dnevi z izjemno ekipo uspela uvrstitev na OI, v atletiki Kristjana Čeha pri metu diska, v nogometu Jana Oblaka, v kolesarjenju Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja... Slovenija je kljub vsemu izjemna valilnica svetovnih športnikov in idolov novih generacij. Vsekakor pa je pomembno, da tudi starši sprejmejo pomembne izzive, kot jih je bilo potrebno v primeru Dončića in Oblaka, ko so se morali tudi preseliti v novo okolje, kjer rasteš kot športnik in osebnost. Pravi čas je potrebno biti na pravem mestu in tudi v boksu se da narediti izjemen uspeh. Vse te zadeve pa lahko vedno še dodatno nadgradimo s promocijo Slovenije kot turistične destinacije v povezavi s temi globalno prepoznavnimi športniki. Vsi imamo nekaj od tega, država, šport, mladina, mediji...



Dotaknimo se še sponzorstev za večje dogodke, denarnih nagrad za najuspešnejše, ki se ponovno izpostavljajo na boksarskih prireditvah.

Sponzorstvo za pravi turnir ali za pravo ekipo ne bi smela biti težava. Delno boksarji že sedaj dobivajo za svoje uspehe tudi kar zajetne denarne nagrade, kar je dobra motivacija. Na azijskem prvenstvu je bilo prvo mesto z nagrado 10.000 dolarjev, drugo s 5000 dolarjev, in tretje 2500 dolarjev. Podoben nagradni sklad z rahlo nižjimi vsotami je bil na mladinskem prvenstvu do 22 let v Italiji. Na SP v Beogradu bodo te vsote še bistveno večje. Predsednik je mnenja, da morajo športniki tudi v amaterskem boksu živeti od tega in imeti čas, da trenirajo. Potrebno jim je nuditi pogoje za dober trening in turnirje, ker jih nato večina hitro odide v profesionalni boks ali v druge športe, saj od tega ne morejo živeti. Tukaj sta sponzorja Gazprom in Green Hills Sports za boksarsko opremo, ki sta nam v veliko oporo. Sam bi si želel, da bi tudi v Sloveniji gostili eno izmed številnih boksarskih prvenstev. O teh možnostih smo se tudi že pogovarjali z vodstvom Boksarske zveze Slovenije. Vse to bi izjemno pripomoglo k prepoznavnosti in popularizaciji. Slovenija je že odlično organizirala številne pomembne športne prireditve v judu, odbojki, kolesarstvu, rokometu, košarki, letos tudi UEFA U-21 na najvišjem nivoju in verjamem, da prihaja ponovno čas za nekaj odmevnega. Eno je dogodek v živo, drugo pa so mednarodni direktni športni prenosi, ki so velika dodana vrednost za Slovenijo, ki ima izjemno geografsko lokacijo.



Letos nas čaka velik boksarski dogodek, SP v Beogradu. V boksarskem svetu se v vseh teh mesecih že čuti, da je vse osredotočeno na ta velik dogodek na ozemlju bivše skupne države.

Beograjska Stark Arena je fantastična in čaka nas velika boksarska poslastica. Od 26. oktobra do 6. novembra bo Beograd odet v boksarske barve.



Kako gledate na novega predsednika Umarja Kremleva iz Rusije, ki je vajeti svetovne boksarske zveze prevzel decembra 2020?

Umar Kremlev je bivši generalni sekretar ruske boksarske zveze in je izjemno karizmatičen, predvsem pa je za vse vedno na razpolago. Dela praktično non stop in v enem mesecu je na desetih različnih krajih po svetu. Resnično se razdaja za boks, ker vidi, da enostavno drugače ne gre. Investira svoj čas in svoj denar. Odrekel se je vsakršnemu plačilu za njegovo delo s strani svetovne boksarske zveze AIBA. Zvezo vodi z vzgledom. Tudi vsi, ki so z njim v dnevnem kontaktu, so zelo zadovoljni z njegovim vodenjem. Upam, da bo ta prvi šestmesečni zagon držal tudi po olimpijskih igrah, ker verjamem, da mu bodo določeni krogi iz kakšnih drugih konkurenčnih športov (ki prav tako bijejo bitko za prepoznavnost) ali interesnih skupin zagotovo začeli metati polena pod noge. V olimpijski športni družini je veliko konkurence in vsak si želi prilesti čim višje in dajati vzgled drugim zvezam.



Kremlev: Z Gazpromom finančna stabilnost

Predsednik svetovne boksarske zveze AIBA Umar Kremlev je bil pred dnevi v Lozani zelo jasen, ko je v svoji izjavi povedal: "V trenutku, ko sem bil izvoljen, sem obljubil, da si AIBA prizadeva postati prijeten, močan in stabilen dom boksarjev po vsem svetu. V naše strokovne funkcije smo imenovali najboljše neodvisne strokovnjake, ki nas bodo vodili do najvišjih svetovnih standardov upravljanja in športne integritete. S sponzorstvom Gazproma smo zagotovili tudi finančno stabilnost za našo organizacijo, pri čemer bo dolgoročno prišlo še do večje komercialne podpore. Seveda se ne bomo ustavili in vse aktivnosti združujemo v okviru velikega premika, ki ga izvajamo. Boksarji so lahko prepričani v svojo svetlo prihodnost, pravično sojenje in prejemanje finančnih nagrad za svoje boje."

Značke: boks, marko-petrič, aiba

Članki iz rubrike