Petar zelo uspešno vodi prleško boksarsko barko s tekmovalnimi boksarkami in boksarji ter številnimi rekreativci. Sam je boks treniral na Ptuju in v Mariboru, nato pa se je odločil za samostojno boksarsko klubsko pot, kjer mu je z nasveti največ pomagal Ivan Pučko. Najbolj prepoznaven boksar iz Prlekije pa je vsekakor Alen Bolkovič, aktualni državni prvak do 91 kilogramov.
Kako ste kot ponosni Prlek doživljali svojo aktivno boksarsko pot in kako je prišlo do novega kluba v Pomurju?
Z boksom sem se začel ukvarjati dokaj pozno, pri 17 letih, v Boks klubu Ptuj pod vodstvom zdaj žal že pokojnega trenerja Slavka Dokla, ki me je popeljal v svet boksa. Svojo aktivno boksarsko pot sem nadaljeval v Železničarskem boksarskem klubu Maribor. Na državnih prvenstvih sem zastopal barve Boks kluba Ptuj in ŽBK Maribor. Pod taktirko mariborskega trenerja in takratnega selektorja slovenske boksarske reprezentance Stanislava Milutinovića sem imel priložnost boksati na mednarodnih turnirjih, kot so Beogradski pobjednik, Arena kup Pula, Hakija Turajlić ... Sreča mi je bila naklonjena, da sem lahko sodeloval s tako izkušenimi in odličnimi trenerji, ki so mi boks prikazali kot plemenit šport in me vzeli pod svoje okrilje. Ko sem prenehal tekmovati, sem začel razmišljati o ustanovitvi boksarskega kluba v domačem kraju. V trenutku, ko je ideja dokončno dozorela, sem se odločil, da poskusim kot sekcija pri Rugby in Touch Rugby klubu Ljutomer, ki ga je takrat vodila Selma Franov. Zaradi pozitivnega razvoja in organizacijskih potreb smo v letu 2009 že nastopili kot samostojni boksarski klub pod imenom Boks klub Ljutomer s trenerjema Robertom Kolaričem in mojo malenkostjo.
Kje vidite potenciale v boksu na lokalni in regionalni ravni ter kako priti do novih boksark in boksarjev v konkurenci številnih športov?
Potencial vidim v popularizaciji boksa, odpiranju novih boksarskih klubov v Prlekiji in celotnem Pomurju. Predvsem v izobraževanju trenerskega in sodniškega kadra, delu z mladimi, ki pripomorejo k vzgoji novih tekmovalcev in razvoju športa v regiji. To pa zahteva svoj čas in nove generacije športnikov. Mitja Dišič, tudi naš nekdanji član, je v Murski Soboti ustanovil boks klub. Kot prvemu tovrstnemu klubu v Prlekiji in Pomurju nam je bilo na začetku zelo težko, dokaj hitro pa se je v Ljutomeru pokazalo tudi veliko zanimanje za boks kot tekmovalno športno panogo. Ker smo trenutno edini aktiven boksarski klub v Pomurju, včasih pogrešamo kakšen klub v bližini, s katerim bi lahko sodelovali. Trenutno najpogosteje sodelujemo z boks klubi v zahodni Sloveniji in kikboks klubi iz Pomurja. V klubu smo mnenja, da je zainteresiranim pomembno predstaviti boks kot športno panogo na pravilen način, in sicer kot plemenit šport, za katerega je potrebno veliko znanja, truda in pravilnega pristopa, ter kot veščino, v kateri ni prostora za nešportno vedenje. Imamo rekreativno žensko skupino boksark, osnovnošolsko skupinoin rekreacijsko skupino, v kateri pokrivamo različne starostne skupine. Sodelujemo s Športno zvezo Ljutomer in osnovnimi šolami, kjer smo se največkrat tudi predstavljali.
Veliko energije vlagate v izobraževanje boksarskih trenerjev in sodnikov. Verjetno sledite vsem trendom v svetu boksa.
Res je! V BKL dajemo velik pomen boksarskim izobraževanjem na vseh ravneh. Uspeli smo izobraziti sodnika Marka Lačna, ki je sodil na treh državnih prvenstvihin v slovenski boksarski ligi. Prav tako smo izobraževali trenerje pri narodni panožni zvezi in na mednarodni ravni. Tako imamo v klubu trenerja Franja Kosija, ki ima eno trenersko Aiba zvezdico, sam pa imam Aiba licenco z dvema trenerskima zvezdicama. V klubu smo menja, da je za dobre klubske rezultate treba nenehno slediti trendom, se izobraževati in sodelovati z drugimi boksarskimi klubi ter trenerji.
Kako ste zadovoljni s pogoji za trening v Ljutomeru?
Trenutni prostori so dokaj uporabni, seveda pa si želimo svoje stalne prostore, ki pa jih do zdaj še nismo uspeli pridobiti. Zato smo preuredili del tribune v športni telovadnici, ki nam zagotavlja vse potrebno za trening boksa. V klubu imamo tudi montažni talni ring, ki ga občasno postavimo v spodnjem delu telovadnice, na sami tribuni pa smo se znašli z dvema manjšima ringoma.
Katere izmed svojih varovancev bi lahko izpostavili na podlagi zelo uspešnega dela v zadnjem desetletju?
V desetletju, ki je za nami, je klub požel lepo število odličnih rezultatov na državnih in mednarodnihravneh v različnih kategorijah, za katere so zaslužni člani BKL. Za velik uspeh si štejemo tretje mesto v slovenski boksarski ligi, ki so ga fantje in dekleta priboksali za BK Ljutomer, kar je velik rezultat glede na številčnost in mladost našega kluba. V ringu BKL so največji pečat pustili Alen Bolkovič, brata Stajnko – Tadej in Tilen, Theo Karas, Aljaž Makovec, Žiga Žibrat, Bea Potočnik, Jonas Kumer, Hana Požgan Fišinger, Katarina Fras, Tadej Podgorelec, Samo Mlinarič, Barbara Mavrič, Mitja Dišič, David Cvetko, Stanko Makoter, Tadej Flegerič in Robert Kolarič. Boks klub Ljutomer je s svojim članom Alenom Bolkovičem sodeloval tudi na univerzitetnem državnem prvenstvu, kjer je pridobil naziv državnega prvaka in se udeležil svetovnega univerzitetnega prvenstva v Rusiji. Alen Bolkovič je v teh desetih letih klubu priboksal največ odličij. Bil je kadetski,dvakrat mladinski in trenutno aktualni članski državni prvak do 91 kilogramov.
