Za slovensko atletiko je izjemno uspešno leto 2025. Kopica kolajn s članskih in mladinskih prvenstev, zelo dober nastop reprezentance na ekipnem prvenstvu v Mariboru, pa tudi to, da so se kar trije atleti in sedem atletinj uvrstili na zbor najboljših na svetu. Zavedati se je treba, da je za uvrstitev na svetovno prvenstvo potrebno izpolniti zelo zahtevno mednarodno normo (marsikatera je precej boljša od slovenskega državnega rekorda) ali pa se na ranking lestvici uvrstiti dovolj visoko, da dobiš mesto na svetovnem prvenstvu. Za slednje pa je treba nabirati točke na mednarodnih mitingih in velikih tekmovanjih, kar ni najbolj enostavno. Na prvenstvu v Tokiu bo sodelovalo več kot 2100 športnikov in športnic iz 196 držav (in ekipa beguncev), kar je največji zbor športnikov iz različnih držav poleg letnih olimpijskih iger na enem mestu. S tem je nesporno dokazano dejstvo, da je atletika najbolj konkurenčen in najbolj globalen šport na svetu. Seveda pa ni na prvem mestu po priljubljenosti športov oziroma mu priljubljenost še pada. Zakaj? Zastarel in preobširen sistem mitingov, ki nima pravega časovnega okna, kar je za televizijski prenos 'smrt', kaos disciplin, ki potekajo hkrati na stadionu in tudi to, da atletike ni na 'spisku' športnih stav. Morda se vam slednje zdi bizarno, a športne stave tako ali drugače močno povečajo zanimanje za posamezen šport.
Tinina velika
Realno bi se lahko slovenska deseterica vrnila iz Tokia z eno kolajno, za katero je seveda največji kandidat kolos s Ptuja in eden najboljših metalcev diska na svetu Kristjan Čeh. Če bi bil v formi kot jo je kazal na začetku sezone, ko je dosegel tudi nov slovenski rekord (72,36 m), bi si upali staviti, da bo osvojil zlato. Toda v zadnje času je metal vsaj štiri metre manj, kar pomeni, da se bo moral za kolajno zelo potruditi. Upamo, da se ne bodo ponovile olimpijske igre iz Pariza, ko je ostal na nehvaležnem četrtem mestu. Druga kandidatka za kolajno je zimzelena skakalka s palico Tina Šutej. V zadnjih letih se je z velikih tekmovanj pogosto vračala s kolajno, nima pa je še s svetovnega prvenstva na prostem in olimpijskih iger. Z malce sreče, ob dobri dnevni formi in morda slovenskemu rekordu, ki lahko tudi Tina segla po kolajni, kar je velika želja 37-letne Ljubljančanke.
Od 200 držav, kar njih 46 s kolajno
Američani so bili najboljši po osvojenih kolajnah na prejšnjem svetovnem prvenstvu v Budimpešti. Slovenija je s srebrom Kristjan Čeha v metu diska delila 27. mesto. Predstavniki ZDA so osvojili 12 zlatih, osem srebrnih in devet bronastih kolajn - skupaj 29 odličij. S štirimi zlatimi in dvema srebrnima odličjema je bila druga Kanada, tretja pa Španija z prav tako štirimi zlatimi in enim bronom. Za četrto Jamajko sta bili na naslednjih mestih Kenija in Etiopija, do desetega mesta so sledile štiri evropske države Velika Britanija, Nizozemska, Norveška in Švedska. Velesila Francija je povsem pogorela, z zgolj enim srebrom je delila mesto s Slovenijo. Za slednjo je bila tudi Kitajska z dvema bronoma.
Američani so bili najboljši tudi na SP leta 2022 v domačem Eugenu. Osvojili so 33 kolajn, od tega 13 zlatih, devet srebrnih in 11 bronastih. Slovenija si je med najuspešnejšimi državami z zlatom Kristjana Čeha delila 22. mesto.
7,17
milijona evrov je nagradni sklad na SP v Tokiu. Denarno nagrado bo dobila osmerica najboljših v posamezni disciplini – svetovni prvak 60.000 evrov, osmi pa 4200 evrov.
Superzvezde
Atletika v tem trenutku nima globalne superzvezde, kot je bil Usain Bolt. Še največji zvezdnik je Šved Armand Duplantis, pa morda ameriški sprinter Noah Lyles in angleška tekačica na 800 m Keely Hodgkinson. V atletskem svetu bo seveda soj žarometov obrnjen tudi proti Norvežanu Jakobu Ingebrigtsnu, Ukrajinki Jaroslavi Mahučih, ameripkemu suvalcu krogle Ryanu Crouserju, idijskemu čarovniku kopjem Neeraju Chopri, nizozemski tekačici na nizkih ovirah Femke Bol in kenijski tekačici na 1500 m Faith Kipyegon.
