Ste gledali Luko Dončića, slovenske košarkarje? Komentar?
Seveda, sem velik navijač Dončića in predvsem Slovenije, gledam sem vse tekme na prvenstvu. Sem žalosten, seveda, da se proti Nemcem ni izšlo po naših željah, ampak zdaj se ne da nič spremeniti.
Rokometni Dončić je eden od vzdevkov, s katerimi s(m)o vas označili. Pa novi Ivano Balić, slovenski Lamine Yamal … Kateri vam je najbolj všeč, s katerim se najbolj poistovetite?
Moram reči, da sem počaščen, da me lahko tako kličejo, počutim se privilegiranega. Seveda je to tudi pritisk name, da se čim bolje odzovem na to oziroma takšne vzdevke upravičujem. Trudim se po najboljših močeh, predvsem pa mi je pomembno, da dosegam čim boljše rezultate s Celjem.
In reprezentancami v mlajših kategorijah. Vaših 23 golov na tekmi svetovnega prvenstva do 19 let je osupnilo rokometno Evropo, po tej predstavi se je glas o vašem imenu začel širiti tudi zunaj meja Slovenije. Kakšni so bili odzivi?
Fenomenalna tekma je bila, vse do konca smo imeli nadzor, ampak se na koncu žal ni izšlo po naših željah. Ja, velik odziv je bil, veliko medijev je pisalo o tem, veliko ljudi me je takrat spoznalo. Na naslednjih tekmah je bil posledično velik pritisk, ampak mislim, da je bilo na koncu vse v redu.
A prvenstvo ste končali vidno razočarani, kot v teh dneh Dončić in druščina. Kako vi doživljate igranje za Slovenijo, uspehe in razočaranja z(a) njo?
Trinajsto mesto na svetovnem prvenstvu do 19 let je bilo veliko razočaranje za nas, ciljali smo višje. Če bi lahko, bi vse svoje gole zamenjal za to, da bi bili med najboljšimi štirimi. A kot sem rekel prej za košarkarje, zdaj ne moremo spremeniti nič. To je bilo razočaranje, ampak s soigralci me čakata še po eno evropsko in svetovno prvenstvo, tako da upam, da nam tam uspe boljši rezultat.
Torej želite v mlajših kategorijah Slovenije pomagati, dokler boste lahko? To namreč pomeni, da poletij za vas ne bo, zdaj pa začenjate na najvišjem nivoju, v prvi ekipi Celja …
Jaz na to gledam kot na privilegij. Da lahko zastopam Slovenijo na tako velikem odru. Že zdaj se veselim naslednjih izzivov.
Slišali smo, da ste po SP do 21 let dobili nekaj počitnic, da bi se lahko ekipi do 19 let v pripravah na prvenstvo pridružili kasneje, a ste se odločili priti na prvi dan priprav z besedami, da želite kolajno. Smo prav slišali?
Imel sem možnost, da na drugem prvenstvu sploh ne bi nastopil, ampak sem rekel, da so to fantje, s katerimi rad nastopam, s katerimi se rad družim. Zato je bila lahka odločitev zame, skupaj z Vanjo Dragićem iz Velenja sva se odločila, da greva takoj na priprave. V bitko za kolajne. Ampak se žal ni izšlo po željah.
Še eno odločitev ste sprejeli v zadnjem obdobju. Ni skrivnost, da vas je snubila Barcelona, a ste jo zavrnili in ostali v Celju. Težka odločitev?
V bistvu je bila precej lahka odločitev. Prepričan sem, da sem se prav odločil, ko sem podpisal triletno pogodbo s Celjem. To je še vedno eno najboljših okolij za mladega rokometaša, mladega športnika. Da tu končam šolo in grem potem morda v tujino, ali pa ostanem v Celju. Daleč je še to, glede tega se ne ve še nič. Veselim se teh treh let v Celju in upam na najboljše rezultate.
Torej je vaša želja ostati še tri leta v domačem klubu? Ker obstaja neka teorija, no, špekulacija, da bi morda Barcelona spet prišla po vas, da bi zamenjali Domna Makuca, ki se je vmes dogovoril za prestop v Kiel poleti 2026 …
Najprej moramo videti, kako mi bo šlo v tej sezoni. Zaenkrat pa sem z glavo popolnoma pri Celju in se vidim samo tukaj tudi po tej sezoni.
Kako je bilo doma v dneh, tednih, ko ste imeli na mizi ponudbo Barcelone? Koliko je bilo govora o tem, kaj narediti, je bila odločitev samo vaša? Vemo namreč, da je vaš oče že Aleš vrsto let v strokovnem štabu celjske ekipe, za mamo Alenko pa se je takrat bolj ali manj že vedelo, da bo postala predsednica kluba. Je to vplivalo na vašo odločitev?
Odločitev seveda ni bila samo na mojih ramenih, posvetovali smo se s celotno družino, tudi sorodniki. Na koncu smo se strinjali, da bo najbolje, če ostanem v Celju. Če se izkažem in bo Barcelona kasneje še vedno zainteresirana zame, pa bom še vedno imel možnost oditi, dovolj imam še časa.
Če se navežemo na prvo vprašanje – kdo je vaš rokometni, športni vzornik?
Nikoli nisem imel nekega izrazitega vzornika. Če bi se moral odločiti za nekoga, bi v rokometu izbral Nikolo Karabatića, ampak ga vseeno ne bi označil kot nekoga, po katerem bi se zgledoval ali ga želel posnemati. Gledam bolj nase.
In, kakšne so vaše ambicije v rokometu? Verjamete ali pričakujete, da pridete tja, kjer je bil Nikola Karabatić? Torej na sam vrh?
Želim si in tudi verjamem, da lahko pridem do takšnih uspehov, kot jih je dosegel on. To je cilj, to so sanje vsakega rokometaša, da bi postal tako dober in prepoznaven.
Svoj sanjski klub imate?
Nimam, gledam samo na to, kaj je v danem trenutku najbolje zame. Sicer se mi je vedno dopadla Barcelona, ampak zaenkrat tam nisem pristal. Mogoče kdaj v prihodnosti.
Zdaj delate prve korake v prvi ekipi Celja, kakšni so začetki, kakšni prvi vtisi v članskem rokometu?
Led je prebit, bi rekel. Tekma v Stični je šla po naših željah, zmagali smo z visoko razliko. Dobil sem primerno minutažo in poskušal predvsem razigravati soigralce. Zdaj se že veselim vseh nadaljnjih tekem, predvsem domačih na čelu s prvo. Bi povabil vse, da nas pridejo podpreti v Zlatorog.
Vaša pričakovanja od letošnje sezone?
Končati čim višje na lestvici. Ciljamo na prvo mesto, to je za tak klub, kot je naš, normalno. Da vedno cilja na najvišja mesta. Veselimo se bitk z vsemi nasprotniki, ki nam bodo poskušali preprečiti naskok na vrh.
Torej Slovan v vaših očeh ni nepremagljiv?
Ne, Seveda ni nepremagljiv. Smo mlada ekipa z velikimi ambicijami, ki lahko na dober dan premaga vsakogar.
Že 26. septembra ga boste prvič izzvali v vašem Zlatorogu. Na nasprotni klopi bo Uroš Zorman, selektor Slovenije. Dodaten motiv za vas?
Lahko bi tako rekli, ker se vsak želi dokazati pred selektorjem slovenske reprezentance. Vsak želi postati članski reprezentant. Ko bo čas za to oziroma ko bo selektor ocenil, da sem pripravljen, me bo poklical, sem prepričan.
Kaj pa če vas pokliče in povabi k Slovanu, kot je Tima Cokana, Staša Skubeta, Vida Miklavca idr.?
To pa bi bila res preprosta odločitev. V Sloveniji bi igral samo za en klub in to je seveda Celje. Tu sem vzgojen, tu sem doma, ta klub imam zelo rad in do njega gojim ogromno spoštovanja. Tako da lahko rečem: dokler bom v Sloveniji, bom v Celju.
