Prva izvedba novega tekmovanja bo na sporedu v Budimpešti med 11. in 13. septembrom 2026, na sporedu pa bo vsaki dve leti, s čimer bo krovno telo atletike uresničilo željo po vsakoletnem velikem tekmovanju v atletiki ob olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih.
Mednarodna zveza je ob predstavitvi dejala, da bo dogodek predstavljal spektakularen zaključek poletne sezone v letih, ko ni svetovnega prvenstva.
Za tridnevni dogodek z okoli 400 tekmovalci je predviden nagradni sklad v višini 9,6 milijona evrov, kar predstavlja največji denarni kolač v zgodovini tega šport. Prvaki bodo prejeli po 144.000 evrov, tekmovali pa bodo po koncu diamantne lige.
Tekmovanje bo vsak dan trajalo tri ure, atleti in atletinje pa bodo zastopali tako sebe kot svojo državo.
"Ljubiteljem atletike želimo ponuditi nekaj, česar še niso videli, in sicer z najboljšimi športniki v panogi, ki tekmujejo iz oči v oči v strastnem, visokooktanskem festivalu športa," je v Budimpešti dejal prvi mož zveze Coe.
Predstavitev tridnevnega dogodka prihaja v tednih po uvedbi novega tekmovanja pod idejno zasnovo nekdanje ameriške legende Michaela Johnsona. Njegovo tekmovanje pod nazivom Grand Slam Track bo prihodnje leto potekalo na štirih prizoriščih v jamajškem Kingstonu ter v Miamiju, Philadelphii in Los Angelesu v ZDA. Mnogi Johnsonovo serijo tekmovanj, ki bo vsebovala zgolj tekaške discipline, vidijo kot izziv diamantni ligi. Atletika si namreč že več let prizadeva pridobiti več pozornosti in veljave med poplavo drugih pomembnih športov zunaj olimpijskih iger in svetovnih prvenstev.
Še ena za zdaj pomembna razlika med obema novoustanovljenima tekmovanjema je ta, da ima WA že vzpostavljenega medijskega partnerja, s katerim je junija sklenila petletni dogovor o globalnem predvajanju tekmovanj pod njenim okriljem. Atletski Grand Slam za zdaj še čaka na pravega partnerja.
Na prihajajoči dogodek krovne zveze se je odzval tudi svetovni ter olimpijski prvak v skoku s palico Šved Armand Duplantis. "Novo tekmovanje bo vrhunec leta, ko ne bomo imeli olimpijskih iger oziroma svetovnega prvenstva. Tudi z manj dogodki se bo še vedno odvijalo 26 posameznih dogodkov v treh nočeh, zato bo tempo resnično nor," je dejal eden najbolj prepoznavnih obrazov kraljice športov.
Sifan Hassan in Letsile Tebogo
Mednarodna zveza je olimpijska prvaka Letsileja Teboga iz Bocvane (200 m) in Sifan Hassan iz Nizozemske (maraton) razglasila za atleta leta 2024 na svetu. Tebogo je je avgusta postal prvi afriški sprinter, ki je bil okronan za olimpijskega prvaka v teku na pol stadionskega kroga. V Parizu je ciljno črto pretekel v 19 sekundah 46 stotinkah pred Američanoma Kennyjem Bednarekom in favoritom Noahom Lylesom. Hassanova je imela noro zaporedje tekem v francoski prestolnici. V desetih dneh je pretekla dva teka na 5000 (kvalifikacije in finale) in 10.000 metrov ter maraton, ob tem ji uspelo osvojiti tri kolajne v treh finalnih tekmah, vključno z maratonskim zlatom na koncu, ki je šel v zgodovino zaradi izjemno tesnega obračuna vse do konca s kenijsko svetovno rekorderko Tigisto Assefo.
V kategoriji 'tekmovanja' je bil okronan Duplantis. Letos je bil neporažen v skoku s palico, sezono je zaokrožil z olimpijskim zlatom in novim svetovnim rekordom (6,26 m). Pri ženskah je bila izbrana Ukrajinka Jaroslava Mahučik, ki je pri šele 22 letih izboljšala svetovni rekord v skoku v višino na 2,10 metra in osvojila tudi olimpijsko zlato. Poleg Teboga je bila v kategoriji tekmovanj na stadionu nagrajena še Sydney McLaughlin-Levrone. Američanka je na OI v Parizu opravila zgodovinski krog, ko je izboljšala svoj svetovni rekord v teku na 400 metrov z ovirami (50,37). Nagradili so tudi Etiopijca Tamirata Tolo, olimpijskega prvaka v maratonu.
