Devetnajstletna Leja Glojnarič je vsestranska atletinja, ki najbolj uživa v skoku v višino. V tej disciplini dosega tudi najboljše rezultate, čeprav tekmuje tudi v mnogoboju in v metu kopja. Zaradi svoje prirojene okvare sluha, zaradi katere slabo sliši in nosi slušni aparat, je še bolj zagnana ter poskuša podirati državne rekorde in beležiti odmevne rezultate.
Njen cilj je, da bi se na olimpijadi gluhih uvrstila med najboljše. Čeprav zelo slabo sliši, ima odličen občutek za prostor in je zelo predana, pravi njen trener Iztok Glojnarič. Prav zaradi svoje drugačnosti se še bolj trudi in se želi dokazati. Od leta 2019 trenira s svojo sestro Niko, ki je prav tako atletinja. Lani je prvič nastopila na velikem tekmovanju gluhih, svetovnem prvenstvu v atletiki v Lublinu na Poljskem. Tekmovala je v metu kopja in osvojila peto mesto.
Enaindvajsetletna Iris Breganski je mlada gluha športnica iz Radovljice in članica kluba AD Kronos. Sluh je izgubila v zgodnjem otroštvu. Ko je dobila slušni aparat in prvič zaznala zvok, se je znašla pred novim izzivom: naučiti se je morala poslušati, razumeti in govoriti. Smisel življenja je našla tudi v športu, predvsem v atletiki; z njo se je ukvarjala njena mama Mojca (in tudi teta), ki je hčerko naučila skakati v višino in jo tudi spremljala na prvih tekmah. Iris ima danes najraje sedmeroboj.
Na atletske steze tekmovanja gluhih je Iris prvič stopila na 4. mladinskem evropskem prvenstvu v Sofiji v Bolgariji (leta 2018), kjer je osvojila dve zlati in eno srebrno kolajno. Nastopila je tudi na atletskem dvoranskem SP gluhih v Talinu v Estoniji (2019), kjer je osvojila šesto mesto v skoku v višino. Lani se je merila na atletskem SP v Lublinu in se preizkusila v treh disciplinah (sedmeroboj, skok v daljino in skok v višino). V Braziliji tekmuje v mnogoboju, skoku v višino in skoku v daljino.
Brez finala v teku na 400 metrov pa je ostal Tadej Enci, ki so mu v drugi polovici nastopa pošle moči. Zdaj ima vidno razočarani Velenjčan dodaten dan časa za regeneracijo in pripravo na kvalifikacije teka na 400 metrov z ovirami.
Začetki tekmovanja gluhih segajo v leto 1924, ko je Pariz kot prvi gostil olimpijado gluhih. Avstrijski Seefeld pa je bil leta 1949 prvo prizorišče zimskih olimpijskih iger gluhih. Naslednje, zimske olimpijske igre gluhih, bodo že 20. po vrsti, prihodnje leto (2023) pa jih gosti kanadski Quebec.
