Seveda bi bilo treba tudi pri zagotavljanju pogojev za tako reprezentanco, ki kaže pravi obraz slovenske atletike, narediti korak naprej. Pravijo, da se stvari izboljšujejo, pa vendar je treba biti bolj odločen in pogumen pri zagotavljanju pogojev vsem, ne samo najboljšimi. Slovenska reprezentanca je močna samo toliko kot njen najšibkejši člen. Zagotoviti je treba sredstva štafetam, podpreti mlade, ki obetajo, jim dati tri ali štiri srednješolske štipendije, kar bi za njih pomenilo ogromno. In morda se lotiti projekta, kot je organizacija tekmovanja v prvi ligi na 'prenovljenem' ljubljanskem stadionu.
Zakaj ne bi ljubljanskemu županu ponudili 'projekt prva liga', ki ponuja 12 vrhunskih reprezentanc, dva dneva izjemne atletike in seveda 12.000 nočitev v štirih dneh? Seveda to ne gre brez prenove stadiona, ki je tako ali tako obljubljena. Če bo atletska zveza Zoranu Jankoviću ponudila promocijo Ljubljane v vsem svojem sijaju, potem bi Zoki zagotovo vsaj razmislil o tem.
OCENE SLOVENSKIH NASTOPOV V STARI ZAGORI
T. Ovniček – 3
(100 m)
10,69 – 6. mesto
Ni bil v povsem top formi, vendar je oddelal svoje tako, kot je moral. Čeprav je zaostal za svojim najboljšim letošnjim rezultatom, je tekel v skladu s pričakovanji – tako posamično kot v štafeti.
J. Grkman – 3
(200 m)
21,57 – 6. mesto
Mlad in zagnan, za izboljšavo ima ogromno prostora. V posamičnem teku je malce zaostal za pričakovanji, v obeh štafetah pa je tekel zelo dobro, predvsem v 4 x 400 m. Eden tistih, od katerih se v prihodnosti še veliko pričakuje.
L. Janežič – 4
(400 m)
46,37 – 2. mesto
Tekel je sicer najboljši letošnji rezultat, a to je za tekača njegovega kova še vedno premalo. Predvsem se mora znebiti psihološke blokade v glavi, da ga bo nekaj zabolelo. Zdaj je čas, da se končno spusti z verige in odteče tako, kot zna.
J. Vukovič – 4
(800 m)
1:48,28 – 2. mesto
Vskočil je namesto obolelega Žana Rudolfa, odsotnost slednjega se sploh ni poznala. Jan se lahko razvije v vrhunskega tekača na 800 metrov, na ekipnem prvenstvu je tekel zelo samozavestno in prepričljivo.
V. Botolin – 5
(1500 m, 3000 m)
3:49,83 – 8. mesto
8:04,23 – 4. mesto
Tudi on je moral zaradi okoliščin teči dve disciplini. V obeh je dosegel osebni rekord, posebej v svoji disciplini na 3000 m je pokazal, da bomo v Sloveniji končno dobili tekača, ki bo sposoben rušiti tudi prastare članske rekorde. Izjemen talent, ki pa mora biti zelo potrpežljiv.
J. Kokalj – 3
(5000 m)
14:38,75 – 6. mesto
Trenutno zagotovo najboljši slovenski tekač na dolge proge, ki pa se mora za napredek najprej osredotočiti sam nase in odmisliti vse moteče dejavnike okrog sebe. Če se bo odločil, da bo zmagal v boju s samim seboj, ima veliko možnosti za napredek.
F. J. Demšar – 4
(110 m ovire)
12,94 – 2. mesto
Potenciala, ki ga je razvil na začasnem delu v ZDA, nam na tej tekmi ni hotel pokazati v vsem svojem sijaju. Šala. Hotel je že, a mu ni uspelo v najboljši meri. Eden od tistih lahkokategornikov, ki mora seveda vse staviti na tehniko in eleganco, bo kmalu rušil slovenski rekord, ob petih ali šestih kilogramih mišic več pa bi lahko skočil še razred višje.
I. M. Guček – 4
(400 m ovire)
51,45 – 4. mesto
Mladi tekač, ki ima izjemno lepo prihodnost, če bo nadaljeval v tem ritmu. Disciplina, ki zahteva ob hitrosti, vzdržljivosti in tehniki predvsem čisto glavo, je zelo selektivna za mladega atleta, pa vendar se zdi, da je predanost tistemu, kar ima red, prava.
K. Vilhar – 3
(3000 m zapreke)
9:35,43 – 9. mesto
Odtekel je najbolje, kar je zmogel, in se boril do konca, čeprav se je videlo, da je v zadnjem krogu in pol imel bolečine v nogi. Pravi borec, ki ni popustil, kljub temu da se je zdelo, da bo pod bremenom padel.
Slovenija 4 x 100 m – 4
(T. Ovniček, J. Grkman, F. J. Demšar, M. Šuštaršič)
40,34 – 3. mesto
Ob ne najbolj posrečenih predajah so odtekli zelo soliden čas. V tem trenutku v Sloveniji ni sprinterjev, ki bi se spustili pod 10,50 (razen Kočevarja), toda s štirimi tekači okoli tega časa bi lahko sestavili zelo solidno štafeto.
Slovenija 4 x 400 m – 5
(J. Grkman, L. Mesec Košir, R. Ferlan, L. Janežič)
3:05,33 – 1. mesto
Odlična slovenska štafeta 4 x 400 m je kot zadnja od Slovencev prišla v cilj v drugi ligi in z zmago potrdila napredovanje v prvo. Tudi čas je bil dober, ob boljših menjavah bi lahko tekli tudi kakšno sekundo boljše. Slovenska štafeta 4 x 400 m bi lahko posegla zelo visoko tudi na evropskem prvenstvu, cilj bi moral biti uvrstitev na olimpijske igre v Parizu.
A. Luxa – 3
(višina)
2,01 – 8. mesto
Svoje je oddelal po pričakovanjih in bil na preskočenih višinah zelo zanesljiv. Za kaj več bo verjetno potrebna popolna osredotočenost in veliko odrekanje.
N. Celec – 3
(daljina)
7,28 – 5. mesto
Sposoben je skočiti več, toda na taki tekmi vsakega najbolj zakrči pritisk, da mora osvojiti točke za reprezentanco. To je opravil solidno, pa vendar se zdi, da bi moral dodati še kakšen centimeter.
B. Zupančič – 3
(krogla)
16,90 – 5. mesto
Prevečkrat se mora ukvarjati z bolečinami, boleznimi in podobnim, tako da lahko le redko pokaže to, kar zna. Sposoben bi bil vreči tudi dva metra več, če bi se nehal obremenjevati in iskati težave same po sebi.
J. Korpič Lesjak – 3
(kladivo)
57,42 – 7. mesto
Ob odsotnosti poškodovanega Nejca Pleška je naredil, kar je v določenem trenutku lahko. Malce manj od pričakovanj sicer, vendar dva ali trije metri več ne bi ničesar spremenili.
R. Renner – 3
(palica)
4,90 – 4. mesto
Robert ima osebni rekord skoraj meter več, kot je skočil v Bolgariji. Po ogromnih težavah pred dvema letoma se počasi vrača, in če bo potrpežljiv, se bo počasi lahko vrnil na mesta v evropski atletiki, kjer je že bil.
J. Luxa – 3
(troskok)
16,08 – 2. mesto
Odlično drugo mesto, rezultat pa v okviru zmožnosti. Če se bo hotel razviti v vrhunskega troskokaša, bo moral narediti preskok naprej tako v miselnosti kot v tehničnih podrobnostih.
K. Čeh – 5
(disk)
66,55 – 1. mesto
Najboljši slovenski atlet tega trenutka ni niti sekundo dvomil o tem, česa je sposoben. Pokazal je, da se kar dobro znajde, da ima v sebi tako znanje kot moč, pokazal pa je tudi psihološko trdnost in samozavest, za kar so mnogi mislili, da ga bo pokopalo oziroma da bo pokleknil. Res je kolos, ki lahko premika gore.
M. Kranjc – 4
(kopje)
71,60 – 6. mesto
Še vedno najboljši slovenski metalec kopja, ki sta mu šport in trening hobi ob službi. Vsem je lahko za vzgled, kaj se da narediti, če se hoče. Brez prevelikega pompa in brez prevelikih obljub, samo iz ljubezni.
M. Mihalinec Zidar – 4
(100 m, 200 m)
11,73 – 3. mesto
23,88 – 4. mesto
Ena najbolj obremenjenih atletinj, ki je kljub bolečini in lažji poškodbi oddelala tri discipline, poleg obeh sprinterskih še štafeto. Izjemna borka, ki zmore iz sebe iztisniti več, kot je morda sposobna v danem trenutku. Manjka ji malo samozavesti, saj se mora ubadati s podzavestnim strahom pred bolečino in poškodbo. Toda dviga se, tako kot se dvigne iz startnega bloka – zdaj mora samo še teči s tistim veseljem, ki ga ima v sebi. Poleg Filipičeve je Sloveniji prinesla največ točk – 15.
A. Horvat – 4
(400 m)
52,94 – 3. mesto
Sposobna je teči tudi sekundo bolje, vendar ima v sebi dvome, da to lahko stori. Predvsem mora verjeti sebi in trenerju, da dela v pravi smeri. Kljub temu, da deluje zelo krhko, se bori kot levinja in noče priznati, da je katera boljša od nje. Predvsem v štafeti, v kateri je odtekla državni rekord, je pokazala, da ima še čas za preskok do časov okoli državnega rekorda.
J. Smonkar – 5
(800 m)
2:03,37 – 2. mesto
Prava tekmovalka, ki da v vsakem teku vse od sebe. Ne glede na vse. Nastop za reprezentanco jo še posebej motivira, da preskoči še kakšno oviro ali tekmico. Z osebnim rekordom je ob koncu teka prišla na drugo mesto in res je lahko ponosna na to, kar je storila v dresu s slovenskim grbom.
V. Sadek – 3
(1500 m)
4:28,29 – 6. mesto
Izkušnja, ki je vredna veliko več, kot si lahko predstavlja. Boriti se v areni z izkušenimi tekmicami na razdalji, ki zahteva ob lahkotnosti predvsem psihično trdnost, je izjemno zahtevno. Velike čestitke za borbenost in za to, da je naredila vse in še več, kar ji je v tistem trenutku dovoljevalo njeno telo.
K. Lukan – 5
(3000 m)
8:48,80 – 1. mesto
O Klari ni treba izgubljati besed. Dekle, ki je popolnoma osredotočeno na to, kar počne – če teče, potem teče vrhunsko, če se uči, to počne zelo zbrano. Za nekaj sekund je izboljšala svoj osebni rekord, postavila državni rekord do 23 let in najboljši rezultat v Evropi do 23 let. Da, o njej boste še brali.
M. Mišmaš Zrimšek – 5
(5000 m)
15:30,61 – 1. mesto
Maruša redko pokaže, kako dobra je tudi na 5000 m, saj se ji zdi razdalja za kakšen kilometer predolga. Toda vsakič, ko jo teče, teče osebni rekord. Kljub lažji poškodbi, ki jo je ovirala med tekom, je šla prek bolečin in pokazala, da ji v Evropi redkokatera atletinja lahko sledi predvsem v njeni paradni disciplini na zaprekah.
J. Tomičić Prezelj – 3
(100 m ovire)
13,53 – 5. mesto
Zelo soliden nastop na posamični tekmi in dober nastop v sprinterski štafeti. Ali se ob študiju sploh lahko popolnoma posveti atletiki? Morda premalo, pa vendar dovolj, da v Sloveniji za zdaj še nima tekmice.
A. Zupin – 4
(400 m ovire)
57,39 – 4. mesto
Nastop v njeni disciplini na ovirah je bil sicer samo stotinko slabši od njenega najboljšega letošnjega rezultata, vendar bi precej z lahkoto morala teči sekundo do dve hitreje, če se ne bi borila z ovirami. Dokler prepreke na progi ne bodo njene najboljše prijateljice, do takrat pravega napredka ne bo. V rekordni štafeti pa je svoje opravila vrhunsko.
K. Gošek – 3
(3000 m zapreke)
10:46,21 – 4. mesto
Zelo pogumen tek od dekleta, od katerega niti nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo. Kot študentka v ZDA je verjetno vajena borb na stezah in pokazala je, da ji vsaj v tem Amerika pomaga. Atletika ji je odprla pot, samo odločiti se mora, da bo po njej pogumno zakorakala.
Slovenija 4 x 100 m – 4
(J. Tomičić Prezelj, A. Zupin, M. Pogorevc, M. Mihalinec Zidar)
45,28 – 3. mesto
Ob ne najbolj prepričljivih predajah so dekleta tekla dobro. Posebej Mihalinčeva je v zadnji predaji pokazala, kako se teče štafeto in bori v slovenskem dresu. Tu je še ogromno prostora za napredek.
Slovenija 4 x 400 m – 5
(A. Zupin, J. Smonkar, M. Pogorevc, A. Horvat)
3:30,90 – 2. mesto
Za nekaj sekund so popravile državni rekord in malo je manjkalo, da bi se prvič spustile pod mejo 3:30. Ni daleč čas, ko se bo tudi to zgodilo. Vsekakor štafeta, v katero se res izplača vlagati, kajti ob pravem delu (pripravah, finančni podpori) bi lahko kandidirala za kolajno na evropskem prvenstvu in nastop na olimpijskih igrah v Parizu.
T. Šutej – 5
(palica)
4,25 – 1. mesto
Rezultat res ni tak, kot bi si ga Tina želela, vendar je bilo ob poškodbi nesmiselno tvegati, da bi skakala v dežju. Vidi se, da lahko, da lahko skače tudi do višin okoli državnega rekorda, svoje delo na tem prvenstvu pa je seveda opravila z odliko, kot se spodobi.
N. Filipič – 4
(troskok, daljina)
14,21 – 2. mesto
6,27 – 3. mesto
Ena od tistih, ki je Sloveniji prinesla največ točk – 15, pa vendar s svojim nastopom v Stari Zagori ni bila povsem zadovoljna. Želela si je, da bi v troskoku skočila olimpijsko normo, saj so bili pogoji za tekmo zelo dobri, a ji spet za 'mišjega' ni uspelo. Prav tako je pokazala, da se zna in zmore zbrati, četudi ima v nogah dva prestopa. Borbeno do konca, toda brez pike na i.
V. Domjan – 4
(disk, kladivo)
52,92 – 4. mesto
27,68 – 8. mesto
Ubada se z ogromno težavami. Bolečine ima na vsakem treningu, kaj šele na tekmi, vendar je vseeno prišla nastopat za reprezentanco. Metala je celo kladivo, ki ga v roke ni prijela od pionirskih let, in dodala dve točki za Slovenijo, potem ko je nastop nerazumljivo odpovedala Barbara Špiler. Domjanova se mora odločiti in popolnoma pozdraviti poškodbo, da bo potem normalno nadaljevala kariero, ki zagotovo še ni dosegla zenita.
A. Lamut – 3
(kopje)
40,37 – 8. mesto
Prvi nastop v reprezentanci in mlada Alyssia bi lahko nekoč stopila v velike čevlje Martine Ratej, katere postopek dopinških obtožb oziroma sankcij še vedno ni končan. Lamutova je metala solidno, v okviru svojih zmožnosti.
T. Križan – 3
(krogla)
13,90 – 7. mesto
Končno se je pojavila moderna suvalka krogle, ki ima vse možnosti, da naredi nekaj več. Ima hitrost, počasi bo postala močnejša, in če bo vztrajala, bo imela še lepo prihodnost.
L. Apostolovski – 4
(višina)
1,88 – 3. mesto
Dosegla je najboljši letošnji rezultat, se pogumno borila tudi s 191 cm, vendar je imela letos premalo skokov na višinah prek 190, da bi imela pravi občutek. Obeh uveljavljenih tekmic, ki sta bili na koncu pred njo, v tem trenutku ni uspela preskočiti, a naslednjič ... Kdo ve?
Rezerve – 4
Maja Bedrač, Eva Pepelnak, Nika Šinkec, Gala Trajković, Gregor Grahovac, Blaž Pelko, Žiga Benko.
Še glasneje bi morali navijati, pa tudi kakšna zastava bi se morala najti v njihovih rokah. Vzdušje v reprezentanci je bilo odlično, tudi po zaslugi vodij ekipe Primoža Feguša in Uroša Verhovnika.
