"Nisem bil prepričan, saj nisem poznal vseh dosežkov konkurentov iz drugih disciplin, sem pa upal, da bi mi ta naziv lahko pripadel," se je Klemen spomnil zadnjih dni lanskega leta in dodal: "To je bil prvi večji dosežek na nacionalni ravni, ki mi predstavlja dodatno motivacijo za naprej."
A pojdimo lepo po vrsti. Klemen se je z atletiko začel ukvarjati v tretjem razredu osnovne šole, ki jo je obiskoval v domačih Račah. Pravi, da prihaja iz športne družine, v kateri pa se ni nihče nikoli ukvarjal z atletiko. "Atletska tekmovanja sem rad gledal po televiziji, nekega dne pa sem se odločil tudi sam preizkusiti v njej. Ker na naši šoli nismo imeli krožka, smo se odpeljali na trening v Slovensko Bistrico. Atletika mi je hitro postala všeč, čeprav mi na začetku ni šlo prav dobro," se je spomnil prvih atletskih korakov.
Na treninge ga še danes vozijo starši, saj še nima vozniškega izpita. Prav logistika je edina manjša težava, a ker je šel tudi mlajši brat po njegovih stopinjah, je to za starše precej lažje: "Od nas do stadiona je 15 do 20 minut vožnje, toda tudi zdaj, ko hodim v srednjo šolo v Maribor, kar je v nasprotni smeri, ni težav, saj me mama pobere na poti iz službe."
Najbolj uživa v skoku v daljino
Prva leta, ko še ni resno vadil, se je preizkusil v različnih disciplinah, kmalu pa je ugotovil, da mu najbolj ustrezajo sprinti in skok v daljino. "Ko sem začel trenirati pri Ranku Leskovarju, smo začeli bolj resno trenirati, kar se je poznalo tudi pri rezultatih. Skok v daljino mi je bil od nekdaj najbolj všeč, prav tako sprinterske discipline. V teh disciplinah največ tekmujem še danes, bi se pa rad preizkusil tudi v mnogoboju," je razmišljal državni prvak med pionirji do 16 let v teku na 100 metrov, skoku v daljino in troskoku.
Danes trenira petkrat tedensko po uro in pol, obiskuje srednjo strojno šolo v Mariboru, vse obveznosti za šolo pa opravi že pred treningom: "Z usklajevanjem šole in treningov nikoli nisem imel težav."
Letošnji cilj je odpadel
Kljub nekaj zdravstvenim težavam v decembru je Klemen tekmoval tudi v letošnji dvoranski sezoni. "Članskih dvoranskih tekem sem se udeležil, ker smo mislili, da mladinskih sploh ne bo, na koncu pa so ukrepi dovoljevali tudi tekme mladincev, kjer mi je šlo še precej bolje," je še povedal in izdal, da je bil njegov cilj za letošnjo poletno sezono izpolnitev norme za evropsko prvenstvo do 18 let v Rietiju, ki pa je zaradi epidemije odpovedano. Ker je bil prestavljen tudi olimpijski festival evropske mladine, letos ne bo imel možnosti nastopa na večjem mednarodnem tekmovanju, a časa ima še dovolj. Pred njim je praktično še celotna atletska kariera: "Nekoč bi tudi sam rad nastopil na nekem večjem tekmovanju, morda za začetek na balkanskem članskem prvenstvu."
Čeprav pravi, da redno spremlja vse stvari, povezane z atletiko, pa zgolj enega vzornika ne more izpostaviti. »Meni so vzor vsi, ki so boljši od mene, saj se od njih učim in želim biti tako dober kot oni,« je pogovor sklenil mladi up slovenske atletike.
