“Bila je sobota, 18. april, lep sončen dan. Robi se je kot nič kolikokrat odločil, da izkoristi dan, in šel teč. Kruta usoda in življenje sta ostro udarila, Robijevo srce se je ustavilo, bil je njegov zadnji tek. Ob bridki novici se je čas ustavil tudi nam. Žalost, zanikanje, toliko vprašanj … Robi? Največji borec, kar jih poznamo?
V zadnjih petih tednih smo upali na čudež. Če kdo, potem bo Robi okreval in kmalu spet z nami, smo verjeli. Žal je v nedeljo odtekel svoj zadnji krog, za vedno je prenehalo biti srce velikega človeka. Poštenjaka, dobrosrčnega človeka in odličnega prijatelja, ki smo ga občudovali, ga spoštovali in imeli zelo radi. Vedno je bil poln energije, vedno v akciji. Kot oče, partner, kolega, prijatelj, v družinskem podjetju, ki ga je uspešno vodil, v Atletskem klubu Ptuj, povsod, kjer je deloval in kjer se je pojavil. Izguba je nenadomestljiva na vseh področjih, v našem klubu prav tako.
Robi je bil odličen atlet, o tem pričajo tudi naslovi v Tedniku iz konca osemdesetih in začetka devetdesetih let minulega stoletja. 'Robert Prelog republiški prvak' se je glasil eden izmed njih dne 15. februarja leta 1990. Nanizal je veliko zmag, zavidljivih uspehov in osvojil številne kolajne tako na republiški, jugoslovanski in mednarodni ravni. Izpostaviti gre nekaj njih.
Februarja leta 1990 je v kategoriji mlajših mladincev postal republiški prvak v krosu, julija 1990 je kot član jugoslovanske reprezentance v teku na 3000 m uspešno nastopil na mednarodnem tekmovanju Alpe-Adria, ki je potekalo v avstrijskem mestu Linz. Istega leta je v Zagrebu na državnem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke na 3000 m izboljšal svoj osebni rekord z rezultatom 8:59,33 in osvojil prvo mesto. Starejši kolegi se večkrat spomnijo na mladinsko tekmovanje za pokal Jugoslavije, kjer so atleti AK Ptuj tekmovali z atleti iz neprimerljivo večjih atletski sredin, na primer beograjske Crvene zvezde, zagrebškega Dinama, ljubljanske Olimpije in mariborskega ŽAK-a, a so kljub močni konkurenci ptujski mladinci ob znatni pomoči Robija osvojili ekipno tretje mesto. Tudi na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju za pokal Savaria, kjer je leta 1991 slovenska reprezentanca osvojila drugo mesto, se je Robi z drugim mestom na 1500 m zelo izkazal. Z zmagami in državnimi naslovi je začel tudi leto 1992, saj je zmagal na državnem prvenstvu v krosu v Kopru. V tistem obdobju je bil eden najuspešnejših ptujskih in slovenskih atletov.
Pravijo 'enkrat atlet, vedno atlet'. Pri Robiju je to zagotovo držalo. Atletika in tek sta bila del njega in tudi po koncu tekmovalnega obdobja je redno tekel. Zadnja leta se je z veseljem udeleževal Maratona treh src, Teka trojk, Teka čez grad na Ptuju v organizaciji Tekaške akademije za odrasle, katere član je prav tako bil in mnogih drugih tekaških prireditev.
V veselje in čast nam je bilo, ko je leta 2015 postal član upravnega odbora AK Ptuj. Pomenil je izjemno dodano vrednost, predvsem pa je prinesel sveže ideje, energijo in s svojo pripadnostjo ter požrtvovalnostjo doprinesel levji delež k uspešnemu delovanju kluba. Ni je bilo seje brez njegove prisotnosti, ni ga bilo tekmovanja brez njegove pomoči, ni ga bilo prijateljskega druženja brez njegove prisotnosti in ni ga bilo klica, na katerega se ne bi odzval. Za razliko od večine je Robi v vsem in vseh videl le pozitivno.
Iskreno in globoko sožalje njegovi družini in vsem, ki ste ga imeli čast spoznati. Sin Blaž je napisal: 'Vedno bo z nami in vedno bo pazil na nas'. Odgovoren in skrben, kot je bil, ni dvoma v to.
Dragi Robi, prijatelj neprecenljivi, počivaj v miru! Pogrešamo te, manjkaš, ne naša druženja ne stadion, nikoli več ne bodo isti. Kjerkoli nas že spremljaš, hvala za vse trenutke, upočasni tek, zaustavi korak, prepusti se tihemu brezdelju in si spočij. Radi te imamo!" so bile besede, s katerimi so se od prijatelja poslovili pri atletskem klubu Ptuj.
