Šestakova, ki je bila na SP v japonski Osaki leta 2007 peta, a je nato zaradi dopinških prekrškov njenih tekmic pridobila dve mesti, je tako osvojila peto odličje za slovensko atletiko na dosedanjih SP.
Prvo je osvojil Gregor Cankar v skoku v daljino v Sevilli v Španiji leta 1999, preostale tri, po eno vsake barve, pa najboljši slovenski atlet v zgodovini Primož Kozmus. V metu kladiva je bil zlat v Berlinu leta 2009, srebrn v Osaki na Japonskem leta 2007 in bronast v Daeguju v Južni Koreji leta 2011.
Kozmusu in Cankarju se v Dohi na zmagovalnem odru razen Šestakove po pričakovanjih ni pridružila nobena izmed sedmih atletinj ali kdo od dveh atletov, ki so se merili na povsem klimatiziranem stadionu Kalifa, kjer ni bilo visoke vlažnosti zraka in zunanje temperature. Ta je velikokrat presegala 40 stopinj Celzija.
Na 10. mestu je v finalu v metu kopja končala Martina Ratej, ki pa ni presegla 60 m (58,98 m). To ji je uspelo v kvalifikacijah, ki jih je končala s četrtim izidom (62,87 m). Potem si je želela več tudi v finalu, četudi prvič po nekaj letih ni sodila niti v širši krog favoritinj za najvišja mesta. A znova ostala razočarana.
Na 12. mestu je končala Maruša Mišmaš na 3000 m zapreke (9:25,80) in bila še 33. na 1500 m, na 13. mesto pa se je v skoku s palico uvrstila 30-letna Tina Šutej za njen prvi članski finale na SP.
Maja Mihalinec se sicer ni uvrstila v finale na 200 m, ima pa njeno 12. mesto v zelo ostri in široki konkurenci sprinta finalni lesk. Devetindvajsetletna Mozirjanka je bila v polfinalu 12. (22,81), v kvalifikacijah pa 11. z osebnim rekordom (22,78) in normo za olimpijske igre v Tokiu 2020.
Mihalinčeva je na 100 m le za stotinko zgrešila polfinale in bila na 25. mestu druga najboljša Slovenka med tistimi, ki so izpadli v kvalifikacijah. Na 16. mestu je bila Maruša Černjul v skoku v višino (1,89 m).
Povratnica po materinstvu Barbara Špiler, je bila 27. v metu kladiva (65,76 m) in se je po nekaj sezonah ponovno vrnila na največja članska tekmovanja, prvič pa je na njih tekmoval največji up slovenske atletike Kristjan Čeh.
Dvajsetletni in 2,06 metra visoki Ptujčan je bil 31. v metu diska (59,55 m). Letos je bil evropski prvak do 23 let, kar je pred dvema letoma uspelo Luki Janežiču v teku na 400 m.
Janežič je po zapletih s povabilom, saj norme ni dosegel, na SP pripotoval iz dopusta, po dolgem lovu na normo pa je tudi Anita Horvat nastopila brez prave forme in bila 38. na 400 m (52,73).
Slovenske uvrstitve:
- nastopi v finalu:
10. Martina Ratej, kopje, 58,98 m
4. v kvalifikacijah, 62,87 m
12. Maruša Mišmaš, 3000 m zapreke, 9:25,80
13. Tina Šutej, palica 4,50 m,
- nastop v polfinalu:
12. Maja Mihalinec, 200 m, 22,81
v kvalifikacijah 11., osebni rekord in norma za OI 2020 (22,78)
- izpadi v kvalifikacijah:
16. Maruša Černjul, višina, 1,89 m
25. Maja Mihalinec, 100, 11,32
27. Barbara Špiler, kladivo, 65,76 m
31. Kristjan Čeh, disk, 59,55 m
33. Maruša Mišmaš, 1500 m, 4:14,94
. Luka Janežič, 400 m, 46,84
38. Anita Horvat, 400 m, 52,73
Najboljši slovenski dosežki na dosedanjih sedemnajstih svetovnih prvenstvih v atletiki
1. Primož Kozmus, kladivo, Berlin (Nemčija) 2009
2. Primož Kozmus, kladivo, Osaka (Japonska) 2007
3. Gregor Cankar, daljina, Sevilla (Španija) 1999
. Marija Šestak, troskok, Osaka 2007
. Primož Kozmus, kladivo, Daegu (Južna Koreja) 2011
4. Primož Kozmus, kladivo, Moskva (Rusija) 2013
. Brigita Bukovec, 100 m ovire, Atene (Grčija) 1997
5. Primož Kozmus, kladivo, Pariz (Francija) 2003
. Brigita Langerholc, 800 m, Osaka 2007
6. Alenka Bikar, 200 m, Edmonton (Kanada) 2001
. Miran Vodovnik, krogla, Osaka 2007
7. Britta Bilač, višina, Atene 1997
. Matic Osovnikar, 100 m, Osaka 2007
. Martina Ratej, kopje, Daegu, 2011
8. Brigita Bukovec, 100 m ovire, Göteborg (Švedska) 1995
. Miran Vodovnik, krogla, Berlin (Nemčija) 2009
9. Renata Strašek, kopje, Göteborg (Švedska) 1995
. Snežana Rodič, troskok, Moskva (Rusija) 2013
9. Martina Ratej, kopje, London (Velika Britanija) 2017
10. Martina Ratej, kopje, Doha (Katar) 2019
. Brigita Bukovec, 100 m ovire, Stuttgart (Nemčija) 1993
. Merlene Ottey, 100 m, Pariz 2003
. čas polfinala (15. mesto), Sonja Roman, 1500 m, Berlin 2009
11. Britta Bilač, višina, Stuttgart 1993
. Matija Šestak, 400 m, Sevilla 1999
. Helena Javornik, 5000 m, Sevilla 1999
. Igor Primc, disk, Edmonton 2001
11. Martina Ratej, kopje, Berlin 2009
11. čas v polfinalu (16. mesto), Sonja Roman, 1500 m, Osaka 2007
12. Jolanda Čeplak, 1500 m, Pariz 2003
. Maruša Mišmaš, 3000 m zapreke, Doha 2019
. Maja Mihalinec, 200 m, Doha 2019
13. Slovenija 4 X 400 metrov; Kocuvan, Horvat, Vrtačič in Šestak,
Sevilla 1999
. Jolanda Čeplak, 800 m, Edmonton 2001
. Robert Renner, palica, Peking 2015
. Maruša Černjul, višina, London 2017
. Tina Šutej, palica, Doha 2019
14. Mirko Vindiš, maraton, Rim (Italija) 1987
14. čas prvega kroga kvalifikacij (17. mesto), Boštjan Buč,
3000 m zapreka, Osaka 2007
15. Brigita Langerholc, 800 m, Sevilla 1999
. Igor Primc, disk, Sevilla 1999
. Tina Šutej, višina, London 2017
5. Breda Pergar, 3000 m, Sittard (Nizozemska), 1980*
* - Mednarodna atletska zveza (IAAF) je leta 1980 pripravila SP v Sittardu na Nizozemskem v tekih na 3000 m in 400 m ovire za ženske, ker na OI teh dveh disciplin ni bilo na programu.
