Dvajsetletni Janežič, ki ga kljub mladosti uvrščajo v širši krog favoritov za visoka mesta, je prišel iz drugega zavoja v ciljno ravnino šele na petem mestu, nato pa je v zadnjih 60 metrih s pospeševanjem prehitel vse tekmece in zmagal v skupini.
»Zadovoljen sem, prišel sem v finale. Bil pa sem kar pod velikim pritiskom pred tekmo in pred EP. Vsi so pričakovali, da bom prišel v finale in mi bo tam sedaj veliko lažje. Pred tekom sem načrtoval prvi dve mesti, to mi je uspelo. Po prihodu iz drugega zavoja sem imel sicer celo pomisleke, če mi bo uspelo. Prehod iz druge ravnine je še rezerva pred finalom in če bom to popravil, bo še veliko bolje. V prvih 200 m sem šel zelo taktično, vendar sem imel potem dovolj moči in sem v zadnjih 50 m prišel tja, kjer sem želel biti. Toda tudi sicer tečem že vso sezono tako,« je povedal Ljubljančan, lani bronast na EP do 23 let.
»Mislim, da sem dal vse od sebe, vesel, da nisem imel kvalifikacij in sem bil dovolj spočit. Pred EP sem pričakoval, kar se je tu tudi zgodilo. Po doslej prikazanem so favoriti za medalje Britanec Martyn Rooney, Čeh Pavel Maslak in Belgijec Kevin Borlee, ostali pa bomo skušali pripraviti presenečenje. Možno je vse, ko si enkrat v finalu, pričakuješ medaljo, sem pa omenil, kdo je po mojem mnenju favorit,« je menil Janežič in dodal: »Slovenka reprezentanca je sicer že po dveh dnevih zelo veliko prikazala, je pa to evropsko prvenstvo, kjer je konkurenca manjša, kot na SP ali OI,« je dodal prvi slovenski finalist v sprintih na velikih tekmovanjih po Maticu Osovnikarju, ta pa je bil pred desetimi leti zadnji Slovenec, ki je stopil na zmagovalne stopničke na prvenstvih stare celine.
Triintridesetletna Tomičeva je bila na polovici, po petih ovirah, še izenačena s tekmicami, nato pa je pričela izgubljati. »Ni mi jasno, zakaj tak čas, imela sem dober občutek. Noge so se vrtele, tudi start je bil zelo dober, toda ovire so 'prihajale' preblizu sem se morala usmerjati navzgor in ne naprej. Na zadnjih petih ovirah nisem uspela spremeniti ritma, morala bi se sprostiti in le še zavrteti noge. Škoda, a sem se vendarle izvlekla in nisem storila klasične napake, ko se sicer spustim in nato dobesedno zabijem. Šele začelo se je vse skupaj, bolje mi gre, zdrava sem, toda kar se tiče največje želje zadnjih štirih let, OI, te so sedaj dokončno pokopane,« je bila razočarana Tomičeva, ki se ji po olimpijskih igrah v Londonu pred štirimi leti tokrat ni uspelo uvrstiti v olimpijsko reprezentanco za Rio.
