Tretji zaporedni evropski naslov po letih 2012 in 2014 je osvojila sedemintridesetletna španska veteranka Ruth Beitia (1,98 m), srebro pa sta si razdelili Bolgarka Mirela Demireva in Airine Palšyte iz Litve.
Štiriindvajsetletna Černjulova je na svoji prvi veliki članski tekmi v prvem poskusu preskočila 1,84 m, v drugem pa 1,89 in tedaj napredovala na osmo mesto. Na 1,93 metra, kar je njen osebni rekord, pa je letvico trikrat podrla.
»Tremo sem imela v ogrevalnih skokih in nisem čutila, da imam danes skoke v nogah. Vesela pa sem, da mi jih je na koncu uspelo sestaviti in da sem dva dni zapored skakala na višini svojega osebnega rekorda, tudi dan prej v kvalifikacijah. Te možnosti v preteklosti pravzaprav sploh nisem imela. Nad uvrstitvijo sem malo razočarana. Bila sem ena zadnjih na vrsti na 1,93 m in sem s tem dobila priložnost, da jo preskočim, kar bi me popeljalo na peto mesto, ampak mi je za malo zmanjkalo,« je finale strnila Černjulova.
Osebni rekord je dosegla pred EP 18. junija na slovenskem prvenstvu v Celju, ko je z 1,93 metra izpolnila tudi normo za olimpijske igre v Riu de Janeiru. »Pred DP tega, kar mi je uspelo, nisem pričakovala, sem se pa pustila presenetiti. Nisem načrtovala kakšne uvrstitve na EP, osredotočila sem se le na tehniko, ker sem vedela, da bom le tako uspešna. Meter in 93 in višje višine sedaj sploh niso videti visoko, dajejo mi motivacijo. Zato me še toliko bolj jezi, da nisem preskočila 1,93 m. Potrebujem malo več treninga, da držim vertikalo v zaletu pred odrivom kar najdlje. Pred OI se bom skušala spočiti in narediti zaključne priprave, da bom v Riu še bolje skakala. Na OI grem neobremenjena, uživat, zaslužila sem si nastop, rada pa bi skočila osebni rekord in če mi bo to uspelo, bo uvrstitev prišla sama od sebe.«
Celjanka je z 1,77 m ena najmanjših skakalk v višino na tem EP. »Mislim, da sem bila celo najnižja v finalu. V tehniki sem boljša. Nižji kot si, bolj se moraš zaleteti k letvici. Tu imam še rezerve, še hitrejša moram biti v zaletu, da izvlečem vertikalo, vendar moram biti tehnično še boljša, da izkoristim hitrost. Zadnja dva koraka ne povežem, ko jih, pa višino preskočim, kot danes 1,89 m,« je pojasnila Černjulova.
Po OI se bo vrnila v ZDA na magistrski študij prehrane in zdravja ter bo tudi asistentka profesorja na univerzi Nebraska v Lincolnu. »Študij in atletika bosta kar izenačena, mislim, da mi bo uspelo obe stvari hkrati uspelo peljati naprej in ne bom imela težav,« je končala Černjulova.
