Nina Djordjevič: Splača se vlagati vame

Kot zelo obetavna mladinka se je odpravila na študij v ZDA, kjer se je posvetila šoli. Po vrnitvi domov je poskušala z vrnitvijo, vendar je bilo potrebnega veliko dela. Potem si je z odbojkarjem Alenom Djordjevičem ustvarila družino (pred letom in pol je povila sinka Svita).

LAHKO BI NAREDILA VEČ
Že lani jeseni se je resno posvetila treningom in s trenerjem Matijo Šestakom sta opravila veliko delo. Popravila sta njen zalet, Nina je trenirala, tako kot je treba (tako v Savdski Arabiji, kjer je Alen igral odbojko, kot v Velenju), in rezultat je prišel. Nina je letos dosegla osebni rekord (6,58) in s tem tudi normo za nastop na evropskem prvenstvu. V Zürichu se je malce presenetljivo uvrstila v finale in na koncu osvojila 12 mesto v Evropi. "Z evropskim prvenstvom sem zadovoljna, zdaj pa bom skušala dobro formo unovčiti še v nadaljevanju sezone. Želim si še skakati. Mislim, da imam še nekaj v nogah, in to bi rada še izkoristila," je dejala Nina, ki je bila po finalu kljub temu malo razočarana, kar se ji je videlo po očeh. "Nisem razočarana, ampak mislim si, da bi lahko naredila več. Sreča je bila v finalu pomemben dejavnik. Ampak letos sem videla, da lahko. Končno sem bila zdrava vso sezono, kar je zelo pomembno."

Naslednja stopnička naj bi bile olimpijske igre v Riu. Razmišljate o tem? "Seveda razmišljam. Ampak vse po vrsti. Najprej zimska sezona in EP v Pragi naslednje leto. Dvorana mi je bila vedno všeč, ker ni motečih zunanjih dejavnikov." Letošnja sezona je bila plačilo za trud, ki ste ga vložili v atletiko. "Zagotovo. Že osebni rekord bi bilo pravo plačilo, ampak mislim, da še nisem rekla zadnje besede."

PLUS ZA NAPREJ
Ali je Nini uspeh na evropskem prvenstvu porušil načrte za naprej? "Zakaj porušil?!" Morda ste imeli z družino drugačne načrte, zdaj pa bo treba resno zagristi v atletiko. "Ne, ne. To je plus za naprej. Veselim se tega, da se bom morala profesionalno posvetiti atletiki."

Toda to potegne za seboj še veliko drugih stvari - od denarja do časa. "Razumem. Kako se bo vse razpletlo, je odvisno od več dejavnikov. Atletika mi ne prinaša finančnih sredstev, ki bi zadostovala za preživetje, zato se še vedno prilagajam Alenovi karieri, ker nam je to vir dohodka. Kljub temu sem tudi letos tri mesece pred začetkom sezone v Savdski Arabiji trenirala, tako kot je treba. Mislim, da se vse da, če se hoče. Malce je treba improvizirati, ampak gre."

Toda zdaj je skočila med evropsko elito, kar pomeni, da ima potencial, da ima glavo na pravem mestu (to je dokazala v ključnih trenutkih v kvalifikacijah, ko je naredila najboljši skok). Se torej splača vlagati v Nino? "Zagotovo. Upam, da bodo to prebrali tudi kakšni sponzorji, da mi bo malce lažje. Posebej na poti priprav za naslednjo sezono. Še vedno sem s srcem v atletiki, ki jo imam rada. Je del mene in tako bo tudi vnaprej. Želim si tako nadaljevati - dobro delati z Matijo in se uskladiti z družino in Alenovo kariero," se je za konec nasmejala Nina.