Prezelj je normo dosegel lani (2,32 m), vendar je imel letos veliko težav s poškodbo kolena in je pred DP skakal le dvakrat. V Celju je zmogel 2,14 in zmagal, vendar ... "Zaradi poškodbe in posledično slabše forme ne bi mogel dobro skakati na EP, zato se nastopu odpovedujem. To ne pomeni, da zaključujem kariero, ampak bom še naprej treniral, saj so moj cilj OI v Riu," je dejal Prezelj.
RENNER V PSIHIČNI KRIZI
Renner, ki je lani skočil 4,62 metra, je zapadel v psihično krizo in nikakor ne najde poti iz nje, Jerebova pa je poškodovana. Na DP ni nastopila Marina Tomić na visokih ovirah. "Zaradi vnetja mehurja in potem ledvic nisem hotela tvegati. Ni nič hujšega in do EP bom zagotovo nared," je dejala Marina.
Sicer pa je državno prvenstvo prineslo dokaj povprečne izide. Izstopali so naši najboljši posamezniki, najboljši rezultat v svetovnem merilu pa je dosegla Ratejeva. Martina, ki je druga za svetovno rekorderko Barboro Špotakovo v diamantni ligi v svoji disciplini, je na DP orodje vrgla 56,87, 60,54, 64,15, 60,65, 60,27 in 57,18 metra, največ torej v drugi seriji. "Pričakovala sem tak izid, ker sem v vsej sezoni na takih ali celo boljših razdaljah. Čutim, da se zbujam po težkih treningih in prihajam v tekmovalni ritem. En met se mi je posrečil in sem ga tudi tehnično dobro opravila. Pred EP čutim, da mi gre dobro, in tja potujem z dobrimi občutki. Med mojim nastopom je malo deževalo, toda to ni bila težava in pogoji so bili dobri. Pozna se mi sicer, da sem šele v soboto končala težje treninge in ni bilo pravega občutka za mete prek 65 metrov. Zato rezultati nihajo. Cilj je bil 62, 63 metrov. Potem ko mi je steklo, sem tudi vrgla daleč in na polno. Na EP bom vse mete opravila na tak način," je dejala Ratejeva, ki je slovenski rekord (67,16 m) dosegla 14. maja 2010 v katarski Dohi.
NAJBOLJ NESREČEN KOKALOVIĆ
Tina Šutej je slavila v skoku s palico s 4,40 metra, Sabina Veit (Štajerska) pa na 200 metrov (23,44). Najbolj nesrečen je dvodnevno prvenstvo zapuščal Gregor Kokalović (Krka), ki je v soboto zmagal na 100, drugi dan pa na pol stadionskega kroga, vendar je z 21,00 na 200 metrov le za pet stotink zgrešil normo za EP. Oba dneva je premagal Jana Žumra, potnika za EP.
Šutejeva ni bila najbolj zadovoljna: "Jezi me, ker vem, da lahko skočim višje, vendar me vedno nekaj zmoti. Če se osredotočim na veter, potem naredim kakšno tehnično napako in letvica pade. Želela sem skočiti prek 4,55 metra in vem, da sem tega sposobna. Upam, da mi bo to uspelo na EP."
KAR MALO NERODNO
Stanje slovenske vrhunske atletike, sodeč po rezultatih, ni najboljše, vendar je treba vedeti, da večina najboljših atletinj in atletov prvenstva ne jemlje preveč resno. Bo že držalo, da pri nas ni tako kot v Nemčiji, ko se morajo vsi zelo potruditi za naslov in imajo pred tem tudi kvalifikacije za nastop na DP, ampak malce več resnosti bi bilo vseeno dobrodošlo. Kljub vsemu je to največja tekma za najboljše slovenske atlete na domačih tleh, in če je atleti ne bodo cenili, kako naj potem to pričakujejo od gledalcev in medijev.
Slovenska atletika ima v nekaterih disciplinah velike primanjkljaje in nekateri so postali državni prvaki (ali prvakinje) s takimi izidi, da jih je kar malce nerodno zapisati. Toda ni vse slabo, kot bi se lahko komu zdelo. Je še nekaj mladih, ki imajo radi ta šport in ki želijo garati leta in leta za prgišče pohval. Res pa je, da bo treba okrepiti predvsem strokovno delo v klubih in na zvezi poskrbeti za pametno strategijo dolgoročnega razvoja - naj bo atletika špas in šport za vsako slovensko vas.
(sobotno poročilo s fotogalerijo)
(nedeljsko poročilo s fotogalerijo)
