Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
STA
STA
01. 05. 2019 · 08:22
Deli članek:

25 let pozneje. Kako bi se obrnila zgodovina FORMULE 1, če ne bi bilo tega USODNEGA DNEVA?

Danes mineva natanko 25 let od enega najbolj tragičnih dogodkov v zgodovini avtomobilističnega športa. Na dirki formule 1 v Imoli se je 1. maja 1994 smrtno ponesrečil velikan tega športa Brazilec Ayrton Senna.

Številni ljubitelji formule 1 so se takrat in se še vedno sprašujejo, kako bi se obrnila zgodovina tega športa, če ne bi bilo tega usodnega dneva. Michael Schumacher je bil takrat šele vzhajajoča zvezda, prvega od sedmih naslovov prvaka je osvojil šele pozneje tistega leta, ko Senne ni bilo več. Bi bilo drugače, če takrat Williamsov dirkalnik ne bi zletel v zaščitni zid ob zavoju Tamburello in če del odlomljenega kolesa ne bi usodno poškodoval Senne?

Takrat ni bila tragična samo nedeljska dirka, smrt je zaznamovala tudi sobotne kvalifikacije. V še eni nesreči je umrl Avstrijec Roland Ratzenberger, toda Senna je bil tako veliko dirkaško ime, da je šele njegova smrt spodbudila številne ukrepe in spremenila formulo 1 za vedno. Veliko dirkačev, ki so v poznejših letih in desetletjih preživeli silovita trčenja ali prevračanja dirkalnikov, je ostalo živih le zato, ker so po smrti Senne temeljito poostrili varnost v tem tekmovanju.

Senna je takrat po krizi pri McLarnu spet imel konkurenčen dirkalnik. Po letih živčne vojne, ko sta se s Francozom Alainom Prostom trdo borila za primat v športu in za navijače - svet formule 1 je bil takrat polovično razdeljen na "sennovce" in "prostovce" - se je zdelo, da je našel mir, bil je prvo ime v moštvu, vse je bilo podrejeno enemu cilju, da bi četrtič postal svetovni prvak, prvič z novim moštvom Williams.

A že začelo se je slabo. V petek je na treningih hudo nesrečo doživel Rubens Barrichello, eden Sennovih najboljših prijateljev. Kot po čudežu jo je odnesel brez resnih poškodb in mnogi navijači so pozneje razmišljali, da je bilo to zadnje opozorilo. Potem je bilo vse le še črno.

Reuters

Roland Ratzenberger je bil takrat novinec v tekmovanju, saj je v sezoni 1994 šele prvič vozil v formuli 1. Zaradi poškodbe dirkalnika je s hitrostjo 314 km/h priletel v betonski zaščitni zid, poškodbe glave so bile prehude. Bil je prva smrtna žrtev dirkaškega konca tedna v formuli 1 po 12 mirnih letih. Senna je bil takrat takoj na mestu nesreče. Dogodek ga je hudo prizadel, dolgoletni zdravnik formule 1 Sid Watkins je pozneje dejal, da se je Brazilec zjokal na njegovi rami. Zdravnik mu je dejal, da naj pusti vse skupaj: "Ali se moraš res še dokazovati? Komu? Pusti vse in greva lovit ribe."

Senna ga ni poslušal, klic formule 1, športa, ki ga je oboževal, je bil premočan. Pa čeprav je imel slab občutek; njegova takratna prijateljica Adriane Galisteu je dejala, da je bil vznemirjen in da je le malo manjkalo, pa ne bi šel na start. Na koncu se je odločil za nastop, zadnjega v karieri. In spet se je zlovešče dogajanje usodnega konca tedna ponovilo; na startu je Pedro Lamy treščil v stoječi Benetton Finca JJ Lehta, po stezi so obležali kosi dirkalnikov, posredovati je moral varnostni avto.

Ko se je umaknil, je Senna v šestem krogu zletel s steze in se brez zaviranja zaletel v zaščitno ogrado zavoja Tamburello. Negibno je obsedel v dirkalniku, dirka je bila prekinjena. Zdravniška ekipa je bila takoj ob njem, a so pozneje sporočili, da mu že takrat ne bi mogli več pomagati. Prepeljali so ga v bolnišnico v Bologni, od koder je zvečer prišla tragična novica: Ayrtona Senne ni več.

Stotisoči ljubiteljev formule 1 so se na ulicah njegovega Sao Paola poslovili od njega. Pogreb je bil veličasten, a Brazilija je bila v šoku. Izgubila je enega največjih idolov, športnika, ki je bil vzor številnim mladim v svoji državi in po vsem svetu.

Brazilci ga nikoli niso pozabili; po neki anketi je kar 47 odstotkov Brazilcev prepričanih, da je prav Senna največji športni junak države vseh časov. Legendarni nogometaš Pele je dobil le 23 odstotkov glasov.

"Senna se mi je vedno zdel nesmrten, neranljiv," je nekoč dejal Frank Williams, vodja ekipe, v kateri je smrt ujela Senno. "Imel je moč, življenjsko energijo, bil je izjemno zavzet in njegova energija je bila neverjetna. Če bi bil živ, bi bil danes najbrž brazilski predsednik," se je Brazilca spominjal oblikovalec dirkalnikov Adrian Newey.

Natančen vzrok nesreče ni bil nikoli pojasnjen. Smrt je povzročilo odlomljeno kolo, ki je z osjo predlo čelado in povzročilo usodne možganske poškodbe. A na dirkalniku je bil poškodovan tudi volanski drog. Nihče pa ni mogel dokazati, da je prav to povzročilo nesrečo. "Do danes ni jasno, kaj se je zgodilo. Mnogi krivijo nas, počutimo se, kot da bi svetu ukradli Michelangela," je o tej temi leta po nesreči dejal Newey, ki je oblikoval dirkalnik, v katerem je umrl Senna. Primer se je znašel na sodišču, a so Neweyja oprostili.

"Ne samo moja dirkaška kariera, celo življenje je bilo povezano s Senno. Takrat se tega nisva zavedala, toda vplivala sva na vse. Najin dvoboj je presegel meje formule 1. Predstavljala sva različna življenjska sloga, različna pristopa, različna značaja. Samo dve leti sva preživela v isti ekipi in se borila za naslov, toda vpliv je bil izjemno velik. Še danes, pa je minilo že 30 let, se skoraj ne moreš pogovarjati o Prostu, ne da bi spregovoril tudi o Senni," je o velikem rivalstvu v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP dejal Prost.

Takrat so ga Sennovi navijači videli kot sovražnika, pozneje se je izkazalo, da sta bila, ko nista dirkala, v dobrih odnosih. Še posebej zadnjih šest mesecev pred Sennovo smrtjo, ko je Prost že končal kariero (po zadnjem naslovu prvaka leta 1993) in sta namesto starega dirkaškega sovraštva našla nove človeške odnose.

"Ko sva še dirkala eden proti drugemu, so bile stvari povsem enostavne: 50 odstotkov navijačev me je oboževalo, 50 odstotkov sovražilo, tako kot pri Senni. Na stezi in v boksih je bilo med nama velikokrat napeto. Na srečo so se stvari potem spremenile in vesel sem, da sem doživel tudi to."

Senna, rojen 21. marca 1960, je kariero v formuli 1 začel pri Tolemanu leta 1984. Dirkal je še za Lotus in McLaren, kjer je med letoma 1988 in 1993 doživel največje uspehe. V sezoni 1994 se je preselil k Williamsu. Trikrat je bil svetovni prvak (1988, 1990 in 1991), dobil je 41 dirk od 162, na katerih je nastopil. Njegov rekord 65 najboljših startnih položajev je presegel šele Schumacher, še zdaj pa je na tej lestvici tretji za Lewisom Hamiltonom in Schumacherjem. Po številu zmag je na petem mestu večne lestvice.