Kot nabite puške so rokometaši Slovana in Trima ter Celja in Slovenj Gradca čakali ta dan. S tem da so jih Ljubljančani, Trebanjci in Slovenjgradčani v zadnjih dneh v miru čistili, preden so šli v boj, medtem ko so Celjani komaj dohajali vse fronte. Še v soboto so po izjemnem boju na Ohridu padli po sedemmetrovkah na zadnji stopnički pred finalom pokala EHF, nesojenega prvega evropskega po 22 letih. Poznalo se jim je. Danes so začeli z lovom na finale državnega prvenstva proti Slovenj Gradcu in se namučili za pričakovano zmago. Slovanovci pa po hudem boju proti Trimu. Oddahnili so si lahko šele kar nekaj minut po zadnji sireni ...
Korošci vstali od mrtvih, a bilo je premalo
Človek okrog 19. ure, ko so se Ljubljančani in Trebanjci preganjali po Kodeljevem, Slovenjgradčani pa v Celju nadoknadili devet golov zaostanka, ni vedel, kam bi gledal. Ali s tribune na igrišče ali na televizijski prenos. V Celju se je zapletlo, ko tega ni pričakoval nihče.
Ko je Aljuš Anžič v 20. minuti zadel za 16:7, se je zdelo, da bo to sprehod Celjanov do prve zmage v seriji. Po 32 minutah, ko je zadel Veljko Stanojević, je na semaforju kazalo 20:20. V 51. minuti, ko je Celje vodilo s 34:33, je bilo še vedno vse odprto. V končnici pa so varovanci Klemna Luzarja stvari vendarle postavili na svoje mesto in z Urošem Milićevićem, strelcem desetih golov, postavili stvari na svoje mesto. Končalo se je z 41:36.
Izjemen boj na Kodeljevem
Čeprav so gledalci v Zlatorogu, kar lepo število njih, videli nadvse zanimivo predstavo, je rokometna Slovenija z večjo nestrpnostjo pričakovala obračun Slovana in Trima. V prestolnici je bilo še bolj napeto. Do zadnje sekunde in naprej.
Gledalci na Kodeljevem so dogajanje na igrišču v nekem trenutku spremljali podobno, kot gledalci na kakšni teniški poslastici Wimbledona ali Roland Garrosa. Komaj so uspeli obračati glave, da so ujeli vse, kar se je dogajalo na obeh straneh igrišča. Bil je to pravi run'n'gun rokomet; po treh minutah je na semaforju kazalo 3:0 za Slovan, po trinajstih že 8:7. Ali povedano drugače: v desetih minutah je padlo 12 golov.
Z doseganjem golov so se rokomtetaši obeh ekip v naslednjih minutah malo umirili, a nadaljeval se je trd in izenačen boji. Po zadetku s sedmih metrov Marka Kotarja so gostje v 19. minuti prvič povedli (10:11). A na glavni odmor sta ekipi odšli ob prednosti gostiteljev z 18:17.
V dobrem vzdušju se je tudi v drugem delu nadaljeval boj gol za gol. Predvsem Staš Skube je skrbel, da so bili tigri večino časa korak (ali pol) spredaj. Ko je Staš Jovičić ob vstopu v zadnjih deset minut povišal na 32:29, se je zazdelo, da bi Slovan lahko tekmo prelomil v svojo korist. A po dveh zaporednih golih Andraža Staniča je bil izid kmalu zatem izenačen na 32.
Uganili ste, tudi naprej je šlo gol za gol. Po golu Lana Grbića je bilo dve minuti pred zadnjo sireno 36:36. Minuto do konca je Tim Cokan zapravil sedemmetrovko. Trimo je šel v napad za zmago, po minuti odmora Branka Tamšeta je imel 12 sekund, a je šel Jaka Soršak premalo agresivno izsiljevat prekršek. Sodnika sta Trebanjcem vzela žogo zaradi neaktivnega napada oziroma korakov, kot smo slišali po tretjem polčasu. Tamše je izgubil živce in si prislužil dvominutno kazen. Nato je imel sedem sekund za napad za zmago Slovan. Po sijajnem prodoru ga je izkoristil Leon Ljevar in na navdušenje domačih se je končalo s 37:36.
Epilog šele dolgo po sireni
A ni bilo še konec. Če so Ljubljančani odšli v garderobo, so Trebanjci ostali na igrišču. Ni še konec, ni še konec, so govorili en za drugim. Medtem ko je trebanjska delegacija protestirala pri sodnikih in delegatu.
Prepričani so bili - in so še -, da je bil zaključek neregularen. Ker je Uroš Zorman med zadnjim napadom Trebanjcev prejel dvominutno kazen, sodnika, kot so jima dopovedovali kasneje, ne bi smela več označevati neaktivnega napada. A roki sta ostali v zraku, Trebnje je zaradi dosojenih korakov Soršaku izgubilo žogo. Slovan pa dosegel zmagoviti zadetek.
"Poraza ne priznavamo!" je še z vročo glavo takoj po tekmi govoril Urban Lesjak, ki mu niti ni bilo povsem jasno, kaj sta v komediji zmešnjav sodila in česa nista sodnika. Težko se mu je bilo s soigralci sprijazniti s porazom, a drugega jim ni preostalo. So pa obljubili, da se bodo do revanše pobrali in vrnili udarec.
Časa ne bo veliko. Ne za jezne Trebanjce, ki bodo lizali rane, ne za Slovenjgradčane, ki bodo obžalovali, da jim v Celju ni uspel popoln preobrat. Niti ne bo časa za Ljubljančana in Celjane, da bi karkoli slavili. Že sobota prinaša drugo poglavje polfinalnih zgodb – na Dolenjskem se bo začelo ob 18. uri, na Koroškem pa ob 20.15. Če se po jutru dan pozna, bo vroče. Zelo.
