Bi zapisali: česa takega pa še ne. A za Slovenijo to ne velja, rokometna reprezentanca je pod vodstvom Veselina Vujovića pred devetimi leti že uprizorila takšen preobrat, takrat še na veliko pomembnejši tekmi s Hrvaško, in se dokopala do brona svetovnega prvenstva.
Tokrat si je s preobratom proti Švici, ko je v zadnjih 17 minutah nadoknadila sedem zadetkov zaostanka, potem ko je v 34. minuti tekme zaostajala že za devet, priigrala predčasno uvrstitev v glavni del Eura 2026. Na torkovi (20.30) tekmi s Ferskimi otoki pa bo igrala za dve točki popotnice.
Ta(ka) zmaga bi Slovencem lahko dala zalet, saj so si po neprepričljivi predstavi proti Črni gori (41:40) v zadnje četrt ure proti Švici, ki so jo nazadnje premagali z 38:35, dokazali, da zmorejo marsikaj. Ko stopijo skupaj. "Res sem ponosen na to ekipo. Smo mala država z veliki srci. Vedno se borimo do konca, tudi tokrat smo verjeli do konca. Mogoče je kdo mislil, da smo izgubili, ampak mi smo pokazali, da se bomo vedno borili za našo Slovenijo! To so ti fantje, to je ta ekipa. Od začetka že govorim, da verjamem v to ekipo. Danes smo pokazali, zakaj," je pred kamero nacionalke ponosno govoril kapetan Blaž Janc.
Nikola Portner, ki je po izjemnem prvem polčasu v končnici ugasnil, je bil, mimogrede, precej bolj redkobeseden. Pravzaprav ni mogel povedati nič. "Zgodil se nam je kolaps," je povedal takoj po tekmi. Ko je poročevalec vanj vrtal, če ima kakšno pojasnilo, zakaj, je zmogel le še: "Ne." Ob prošnji, da pove nekaj besed v maternem jeziku, pa se je opravičil in odšel. Enostavno ni zmogel. Njegov dolgoletni soigralec, zdaj selektor Andy Schmid je že pred zadnjo sireno spustil solzo ali dve …
Njegovemu kolegu Urošu Zormanu, ki je nor preobrat videl s tribune, se je odvalila skala od srca. "Če imamo tisto med nogami, bomo zmagali, sem med polčasom rekel fantom. In smo. Torej imajo," je kolegici s Televizije Slovenija po koncu tekme povedal slovenski selektor. Zdaj pa ima res že dovolj takšnih infarktnih končnic, čeprav zmagam, kakršni je Slovenija dosegla proti Črni gori in Švici seveda ne gleda v zobe.
"Ko smo že odpisani, ko ni več izhoda, mi začnemo galamiti. Švicarji so začeli padati, kar smo vedeli, da se bo sčasoma zgodilo. Zadnjih 15, 20 minut pa je bilo tisto, kar hočemo. Skozi celotno mojo kariero je že veliko opozoril, ampak še vedno poskušamo še več, priti še iz večjega minusa. Ampak enkrat se ne bo izšlo in to nas bo drago stalo. Vzemimo raje pozitivne stvari, da imamo karakter. Tudi to je moč ekipe. Gremo dalje," je sklenil Uroš Zorman.
Upam, da smo komu polepšali jutro
Podobno je pred kamero RZS kasneje razmišljal tudi kapetan, ki se še dobro spomni tudi tistega preobrata iz Pariza. Po čudežu v Parizu torej čudež v Oslu. "Verjamem, da je v Sloveniji že kdo ugasnil televizijo in se raje odpravil spat, tako da upam, da bo jutri, ko odpre novice, navdušen nad tem rezultatom. Kot sem že rekel, kot kapetan sem neizmerno ponosen. Kot ekipa smo pokazali, kako se bori za ta grb. Do konca. In verjamem, da še nismo rekli zadnje," je sinoči govoril Janc.
In zaključil z razmislekom, kako bo v torek treba odigrati, da navijači ne bodo predčasno ugašali televizorjev: "Po tem čudežnem preobratu bodo kar ostali do konca. Šalo na stran, zagotovo si ne smemo več privoščiti, da gremo tako v tekmo. Ker taki čudeži se dogajajo redko. Zato moramo kar od začetka tako, kot je treba. Verjamem, da lahko odigramo dobro tekmo proti Fercem."
