Bil je 14. november leta 2012 in izkazalo se je, da je bila to zadnja tekma Slaviše Stojanovića na mestu selektorja slovenske nogometne reprezentance. Z delom je začel taisto jesen, ko je nasledil Matjaža Keka, po zelo burnih mesecih pa se je z vodstvom NZS kmalu po takratnem gostovanju v Skopju razšel in že ob koncu leta se je na selektorski položaj vrnil ter svoj prav tako izjemno razburkani drugi mandat začel Srečko Katanec.
Kakorkoli, Slovenija je tedaj igrala prijateljsko tekmo in izgubila z 2:3, pri čemer je dvoboj odločil zvezdnik Maribora Agim Ibraimi, ki je s strelom od daleč premagal Samirja Handanovića. Za Stojanovića je bil poraz kaplja čez rob, večer pred 14 leti pa smo si zapomnili tudi po norem zadetku Zlatana Ibrahimovića na srečanju med Anglijo in Švedsko ter pa po povsem nepričakovanem in v trenutku legendarnem vložku na naši tekmi v makedonski prestolnici.
Bilo je med polčasoma, ko je izjemni, legendarni in v vseh pogledih nesmrtni komentator TV Slovenija Ivo Milovanović bil prepričan, da njegovih besed ne sliši nihče več, saj je bil prenos prvega dela srečanja zaključen. Vendar legendo so pustili na cedilu sodelavci v Ljubljani, na spletu pa se je nekako znašel posnetek njegovih besed, s katerimi je nekomu ob sebi na tribuni kritiziral igro slovenske reprezentance v obrambi.
"Ta dva, Maroh in Kelhar, sta dobra. Ja, odlična. Ta dva ... ne vem, če bi lahko v Mozirju igrala. Če bi bil jaz selektor Mozirja, ne bi prišla v ekipo. Veš, veš, kaj sta Cesar in Šuler za ta dva? Beckenbauer in Schwarzenbeck," je pikico poenostavljen prepis njegovih besed, ki jih je takrat po spletu okoliščin lahko slišala vsa Slovenija in ki ne glede na vse niti malo ne zmanjšuje Milovanovićevega mitskega statusa in njegovih brezmejnih zaslug ter prispevka slovenskemu nogometu in športu.
Nemogoče pa se je danes ne spomniti tistega dogodka. Malodane do dneva natančno 14 let pozneje spet Skopje in Cesar v vlogi selektorja. Steber slovenske obrambe iz tistih časov je bil sicer novembra leta 2012 odsoten zaradi poškodbe, ki jo je staknil na tekmi svojega kluba Chieva, tudi njegovega običajnega in dolgoletnega obrambnega partnerja Marka Šulerja ni bilo in v zelo velike čevlje sta sta stopila Kelhar in Maroh. Ostalo pa je, kot radi rečemo, zgodovina.
