O zavoženi sezoni in ob pogledu v prihodnost. Zlatko Zahović je prst krivde uperil predvsem v staroselce, ljudi, ki so bili v klubu v njegovem času in ki so v klubu zdaj, ko ga je prevzel turški medijski mogotec Acun Ilicali.
Začnimo z rezimejem letošnje sezone. Celje državni prvak, Aluminij pokalni, v Evropi še Koper in Bravo, brez Evrope Olimpija in Maribor. Kako ste videli sezono?
Ta sezona je bila precej konfuzna. V njej je boj med družbenim in privatnim kapitalom dosegel svoj vrhunec. Vsak se je znašel po svoje. Vse skupaj je izkoristil Bravo, ki odlično dela, ima svoj načrt, skavting in potrpljenje. Brez tega ne gre. Kontinuiteta stroke, zaradi katere jim uspeva. Aluminij je tako ali tako fenomen. Malo okolje, v katerem imaš ogromno težav že s takšnimi zadevami, kot je najti stanovanja za nogometaše, se pravi z logistiko. A oni so prišli iz druge lige v prvo, zlahka ostali med elito in osvojili še pokal – sanjska sezone. Koper ima odličen skavting. Škoda, da nima tiste ambicioznosti, da želi postati prvak. Ker mislim, da bi jim lahko uspelo. A za prvaka je treba imeti tudi zmagovalno mentaliteto. Po vsem tem, kar gledaš v Kopru, potencial je, toda za prvaka je potrebnega nekaj več. V zidovih je treba imeti zmagovalno mentaliteto. To so pokazali Celjani, ki so zasluženo prišli do naslova. Kar zadeva Olimpijo in Maribor, pa gre za dve različni zgodbi. Olimpiji je zelo težko kaj očitati. Lastniki so prišli, naredili največji uspeh v zgodovini Olimpije in padec je bil neizbežen. Denar ne pada z neba. Zelo racionalno delajo, zaradi tega trpi tudi rezultat, vendar mislim, da bi tudi, če bi bili veliki vložki, prišlo do padca. Morda ne tako velikega, toda do padca bi prišlo. Je pa slovenski javnosti to zelo težko razložiti, ker pri nas na padec gledamo kot tragedijo in se zelo malo poglabljamo v to, pod kakšnimi pogoji delujejo naši klubi, kako se financirajo, kako jih dolgoročno ne zanima vzdrževanja kluba, kar je vse prej kot lahko, glede na prihodke, ki jih ima en slovenski klub. Maribor pa kot Maribor. Kaj naj rečem? 'Never ending story'. Trenutno je zgodba takšna, da je v športu in življenju vedno lahko slabše. Težko je lahko boljše. Na ničlo lahko greš vedno. Zdaj ima Maribor do septembra čas, da sestavi novo ekipo. Analizirati Maribor v tem trenutku je zelo težko, ne moreš analizirati nečesa, kar ne obstaja. V športnem delu. Do septembra ima čas, da se postavijo temelji, da se Maribor postavi na noge. Ne pričakujem nekega 'buma', ampak počasi, grajenje. Ker najprej je treba analizirati, kje si, kaj si, kako si. Da lahko začneš s temelji. Maribor mora začeti s temelji. Je pa res, da Maribor ima takšno energijo, takšen potencial, da lahko temelji hitreje kot v drugih klubih zrastejo v zgradbo, v nekaj oprijemljivega. Rezultatsko, organizacijsko in vse ostalo. Kajti Maribor ima neverjetno kapaciteto, noben klub se z njim ne more primerjati.
Omenili ste temelje. O njih je govoril tudi Jan Repas ob odhodu. Očitno so tudi igralci začutili, da teh temeljev ni oziroma da so trhli. Je tudi to vplivalo na to, da je sezona bila, kakršna je bila?
Sezona je bila takšna, kot je bila, ker Maribor še vedno ni sprejel lastnika in ga bo zelo težko sprejel. Iz družbenega kapitala v privatnega. Zelo težko to sprejme. Zelo težko je razložiti prihod tujega kapitala in investitorjev na način, na katerega so prišli. Kajti v Mariboru zdaj obstajata dva kluba. En klub je lastnik, drugi klub pa so ljudje, ki so pripeljali do propada Maribora in s tem do lastnika. In ti še vedno živijo v klubu. To je enako, kot da bi vam jaz prodal stanovanje, živel pa bi še naprej v dnevni sobi. Ne razumem tega, ampak oni že vedo, kaj in kako. Želim jim, da se zavedajo, ne samo investitorji, ampak tudi domačini, ljudje, ki so pripeljali do tega podpisa, za katerega sem rekel, da je zgodovinska napaka, da je vseeno klub nad njimi. Da se pogledajo v ogledalo in rečejo – dovolj je.
Ne samo, da ste mi prodali stanovanje in živite v dnevni sobi, zdaj me želite iz tega stanovanja še vreči ven.
Govorite o intervjuju predsednika društva? Slišal sem, da je ta gospod zelo uspešen. Lahko pa rečem, da je to zelo ponesrečen intervju nekoga, ki je na bojnem polju, ki ni njegovo. Verjamem, da je gospod zelo uspešen v svoji branži in mu želim vse dobro, ampak nogomet je čisto čisto nekaj drugega. Ko je dal intervju, sem si mislil 'super, končno smo po 20 letih dobili predsednika', Vendar vsebina je bila, recimo temu, zelo nerodna.
Govorilo se je, da bo Acun Ilicali odšel, da bo prišel nov lastnik, toda zdaj je bolj ali manj že jasno, da bo Ilicali ostal. Kako lahko funkcionira klub, kjer predsednik društva, ki je manjšinski lastnik NK Maribor d. o. o. tako odkrito napada večinskega lastnika tega istega podjetja? Je to sodelovanje sploh še možno? Kaj je treba narediti, da se ustvari kohezija?
Ko so Turki prišli v klub, so jih ljudje, ki so že bili v klubu in ki so imeli interes, branili. Problem Turkov niso bili rezultati. Ko so Turki nehali plačevati, so ti isti ljudje, ki so jih prej branili, začeli delati proti njim. Se pravi ni bil problem rezultat. Na koncu ugotoviš, da rezultat ni prioriteta. Ti isti ljudje, ki so jih tako branili, navkljub slabim rezultatom, so takoj, ko so Turki nehali plačevati, začeli delati proti njim. Se pravi to nima nikakršne zveze s športom. Po eni strani to razumem, ampak mislim, da se morajo tisti, ki so ostali v klubu, vprašati: 'Ali mene klub še potrebuje ali ne?' Ne govorim o Turkih, govorim o NK Mariboru kot o nogometnem klubu. Če se bo to rešilo, bo stvar šla zlahka naprej. Imamo primer Celja in Olimpije. Če se to ne bo rešilo, bo vedno problem. Ker ne moreta obstajati dva kluba v enem. To sem jaz rekel že na začetku, v intervjuju takoj po prihodu Turkov. Zelo malo stvari, ki sem jih rekel, se na koncu ni zgodilo. Od tega do računovodje … In lahko bi povedal tudi naprej, kaj se bo zgodilo. Vseeno sem že 37 let v profesionalnem nogometu. In stvari so mi jasne. A tako pač je. Osebno bi si pa seveda želel močan športni del. Vprašanje, koliko je to možno trenutno. In koliko je sploh interesa za kaj takšnega.
Sami ste nam položili v usta naslednje vprašanje: Kaj se bo zgodilo v prihodnje?
Pustimo zdaj to. Ker potem poslušam nekaj mesecev, kaj spet govorim, nato pa sledi 'prav si imel'. Lahko pa vse narišem, kaj se bo zgodilo. In kako bo.
V prvem odgovoru ste že omenili, da je težko analizirati nekaj, česar ni. Ste imeli v mislih zdajšnje stanje s člansko ekipo ali kaj drugega?
Športni del trenutno praktično ne obstaja. Ni športnega direktorja, ni trenerja. Ni igralcev, ostalo je zelo malo igralcev v članski ekipi. Ne veš, kaj se bo zgodilo. Športni del trenutno ne obstaja, oziroma obstaja v eni meri, v kakršni si noben klub na svetu ne želi, da obstaja. Treba je sestaviti vse na novo, kako in kaj, bomo videli …
Kako je vam videti trenutni Maribor?
Ko govorimo o Mariboru, moramo biti kritični oziroma analitični. Ker se kot navijač nimaš za kaj prijeti. Kaj šele kot bivši športni direktor. Edino, za kar se lahko primeš, je to, da poznaš kapacitete tega kluba. Ker kapacitete tega kluba so enormne. Ključ je to, kar sem že povedal. Ljudje, ki so v klubu, se morajo pogledati v ogledalo in se vprašati, ali so še potrebni klubu ali pa zavirajo razvoj kluba pod novim lastnikom. In je pošteno, da se preprosto umaknejo. Pošteno do kluba. Ker drugače ne bo razvoja, temveč bo vse ostalo popolnoma isto. Bo neka energija na začetku, kot je vedno, ko se začne, nato pa se vse vrne na isto točko. Ves čas ponavljam primer splitskega Hajduka. Zelo podobno. Navijači bodo stalno, ker imajo radi klub, verjeli, da zdaj pa bo, in bodo prihajali, ampak bo vedno isto. Ali se bo sezona končala oktobra ali marca, ni pomembno. Končala se bo na isti način, z neuspehom.
Kako ste videli gesto Viol na derbiju?
Nikdar se nisem ukvarjal s tem, vedno sem se ukvarjal s športnim delom. Jasno je, da so navijači zelo pomembni, toda nihče ne more opravičevati prekinjanja tekem. Na splošno način, ki se dogaja v zadnjem času, da bi nekdo ustrahoval kapital, to se mi ne zdi normalno. Tako v bistvu pokažeš zgolj svojo nemoč. Jasno je, kako se te stvari rešujejo. S pogovori, sestanki, z resno vizijo, z resnimi stvarmi. Z 'galamo' in z udarjanjem po prsih 'mi smo Maribor', zdaj več ne bo šlo. Takšne stvari, ki so se dogajale v zadnjem času, mečejo slabo luč na slovenski nogomet, pa tudi na gospodarstvo – tuji kapital ni dobrodošel. Če je to v nogometu, potem je tako tudi drugje. A glede na to, kako svet stoji, se mi zdi čudno zavračati tuji kapital. Maribor kot mesto stalno deluje samodestruktivno. Škoda, to ni dobro.
Zanimivo, da vi ne opozarjate na turške lastnike, pač pa na Slovence znotraj kluba, ki so v klubu ostali že od prej. Podobno je nedavno storil tudi Matjaž Kek.
Pa ne govoriva tako samo midva. Govoril sem z županom, govoril mi je o konkretnih imenih, ki so težava Maribora.
Lahko konkretna imena?
Ne bom jih povedal, misliva pa na iste ljudi.
Kaj je rešitev za Maribor?
Rešitev za Maribor morajo videti tisti ljudje, ki so v klubu. Ne jaz. Prva rešitev je, da pustijo, tako, kot sta to storila Celje in Olimpija, da odloča lastnik. Kar tudi bo! Vse, kar lahko oni storijo znotraj kluba – in to delajo zelo dobro – je, da mečejo polena pod noge. Celje ima svoje ljudi, Olimpija ima svoje ljudi. Celje je dvakrat prišlo v konferenčno ligo, Olimpija prav tako. S tujim kapitalom. Pri nas pa končamo sezono oktobra … Stvari so jasne.
Nedolgo nazaj ste v oddaji Pod prečko dejali, da vam ne gre tako slabo, da bi prišli v Maribor. Slišimo, da se bodo zdaj v Ljudskem vrtu nekatere stvari spremenile, vidimo, da se nekateri ljudje poslavljajo. Še vedno vztrajate pri tem, da vam ne gre tako slabo, da bi prišli v Maribor?
Šel sem skozi življenjsko fazo, zaradi katere več ne načrtujem jutrišnjega dne. Tako zadovoljen sem, da sem z zdravstvenega vidika dobil drugo življenjsko priložnost, tako zelo uživam in tako sem že izkušen, da nikakršne govorice ne vplivajo name. Kaj bo jutri, kaj bo pojutrišnjem … Ne delam načrtov. Življenje me je izučilo. A poglejte – jaz sem v rudniku že bil. Jaz in Darko Milanič sva si že oblačila opremo, ki ni ravno dišala. Ki je bila brez pralnega praška.
Ampak, zdaj to več ni rudnik. Če bo Acun Ilicali nadaljeval in če bo pripravljen še naprej vlagati denar, potem resda pridete v porušeno člansko ekipo, toda na voljo imate kapital, da vse skupaj popravite. V vašem prvem mandatu, ob prihodu, ni bilo tako. Šampionske ekipe verjetno ni tako težko sestaviti?
Ne, ni. Športni del ni problem. Problem smo prej rekli, kje je. Športni del zagotovo ni problem. Rešiš ga takole (tleskne s prsti op. p.). Leto, dve in si prvak. Verjetno že to leto.
Imate tri biološke otroke, za četrtega ste sami rekli, da je Maribor vaš otrok. Prvim trem bi v vsakem trenutku pomagali, kaj pa četrtemu?
Zagotovo dojemam Maribor kot svojega četrtega otroka. Ali pa kot svojega športnega otroka, da se tako izrazim. Znotraj kluba se morajo rešiti stvari. Ker trenutno, kot stojijo, lahko pride kdorkoli hoče, pa bo dobil polena pod noge. In ukvarjati se s tem … Nepotrebno. Ker mene zanima zdravo okolje, športno okolje, projekti, Evropa, vse, za kar Maribor ima kapaciteto. Vse, kar je Maribor že imel. Da pa se ukvarjaš z lokalnimi veljaki … Enkrat sem se že ukvarjal z njimi, zdaj se ne bi več.
Ves čas govorite o enormnih kapacitetah. Enkrat ste Maribor poimenovali kot spečega leva. Ali je ta Maribor, če reši stvari, o katerih govorite, zmožen ponoviti vaše uspehe? Govorimo o ligi prvakov? Ali vsaj ligi Europa?
Jaz verjamem v NK Maribor, v športno zgodbo. Od A do Ž. Ne bi znal drugače niti delati v Mariboru, nikdar nisem znal. Ko smo imeli rdeče telefone in opremo, ki ni ravno dišala, ki ni bila oprana, sem od prvega dne glasno govoril o ligi prvakov. Drugače ne znam delati. Ponavljam, ta klub ima neverjetno kapaciteto, vendar je samodestruktiven.
Je lahko tako katastrofalna sezona, kot je za Mariborom, nekako tudi točka preobrata. Trenutek za popoln 'reset'?
Ali je mogoče drugače razmišljati, če si navijač Maribora? Ni možno drugače razmišljati, ni možno. Lahko zdaj govorimo, kritiziramo, analiziramo, a na koncu je vedno Maribor – Šampion. Ne moreš drugače razmišljati. Za koga navijaš? Kako za koga, če pa je samo en klub. In to je ta fenomen velikih klubov, kamor spada Maribor.
Se da sezono Maribora z vidika iger, rezultatov analizirati brez tega dela o pisarnah, ki ga omenjate ves čas?
To je zelo povezano. Zelo. Govorim o ljudeh, s katerimi sem dolga leta delal. In so bili krasni sodelavci. A ljudem se je 'odpeljalo'. Od slave in še od česa. Preprosto je potreben 'reset'. Sej to je življenjsko. Verjetno se je tudi meni to kdaj zgodilo. Ampak zaradi tega trpi Maribor. 'Reset'. Če imaš kapaciteto priti v ligo prvakov in narediti vse te uspehe, potem moraš zdaj narediti 'reset'. Imaš dolžnost do kluba, da rečeš 'čakaj malo, jaz sem tukaj breme'.
Je velik hendikep, da ne Maribora ne Olimpije ni v Evropi?
Velikanski hendikep. To sta dve največji slovenski blagovni znamki, ki poganjata industrijo, maso, rezultate. To je alarm. Z vsem spoštovanjem do vseh ostalih. A to je alarm! To sta giganta slovenskega nogometa! Tudi kadar igrata tretji, četrti krog kvalifikacij, verjameš, da bosta šla naprej. Pri drugih klubih veliko manj. In če prideta naprej, se industrija zavrti z velikim kolesjem. In to je zelo pomembno. Je pa, ponavljam, različno izhodišče pri obeh klubih.
Bomo kar neposredni, ker se znova širijo govorice, da bi se lahko vrnili v Ljudski vrt. Je prišla že ponudba iz Ljudskega vrta?
Ne. Tukaj moram nekaj razložiti: Za mene je stvar jasna. V življenju ne bi nikogar klical. Niti nisem nikdar koga klical. Jaz delam svoje. Zdaj sem zelo zadovoljen in hvaležen, da sem, kjer sem, torej na Uefi. Res sem na ravni, na kateri imaš drugo mnenje, ki je zelo zelo kvalitetno. Od drugega mnenja pa si v nogometu zelo odvisen. Ko greš tja, vlečeš iz sebe maksimum. Ker čutim veliko odgovornost do tega, da sem tam. Kajti prišel sem na klic predsednika Uefe. In zato tam predstavljam mnogo, tako slovenski nogomet kot predsednika. In vidim, da tam iz mene izvlečejo maksimum, saj čutim odgovornost. Nimam načrtov, je pa res, da mi nogometni motorji vedno bolj delajo.
In vam je, predvidevamo, vedno težje gledati, kaj se dogaja v Ljudskem vrtu.
Ni presenečenje. A še vedno je stvar rešljiva. Jutri je lahko drugače. Maribor je fenomen. Ker če bi kdaj rekel, da je možno prehoditi od toliko in toliko minusa, od opreme oprane brez pralnega praška, do lige prvakov … To se lahko zgodi samo v Mariboru. Povejte mi, kje še, v evropskem merilu, se to lahko zgodi? Nemogoče.
Omenili ste, kdaj so se slovenski ljudje znotraj kluba obrnili proti Turkom. Vendarle pa se zdi, da imajo v enem primeru prav, in sicer, da je treba račune plačevati.
Kar zadeva mene, sem imel življenjsko srečo. V mojih časih je bilo v nogometnih klubih ogromno težav, jaz pa niti v enem klubu nisem doživel, da ne bi dobil vsega plačanega na minuto natančno. Jaz tako funkcioniram tudi osebno. Vse na minuto, vse pravočasno, vse tako, kot je treba. Moraš plačati! Po navadi so neplačniki tisti, ki denar imajo! To je neverjetno. On nagaja, je nervozen. Ampak v današnjem času, kjer s telefonom vse plačaš v minuti, tega ne razumem. To je samo nagajanje. A nagajanje je verjetno posledica metanja polen, drugo ne more biti. A ne glede na to, plačilna disciplina mora biti. Cel mesec izgubljaš tekme z 0:5, ko je datum plačila, mora plačilo biti. Nič ne sme vplivati na plačila. Ljudje imajo obveznosti, trdo delajo v klubu, ne samo igralci, tudi vsi ostali. Imajo svoje življenjske potrebe, družine. Tu ne sme biti vprašanja, tu se popolnoma strinjam z ljudmi v klubu, ki so verjetno sprožili to negativo. Verjetno gre tukaj tudi za šok mentaliteto. Ker sem prepričan, da v Turčiji stvari niso tako urejene. V Angliji pa so, pa tam delujejo isti ljudje.
V Angliji so isti ljudje, pa je tudi uspeh.
Tam je drugače. V Angliji ima on delnico. Proračun ima rešen. Tukaj ga nima, tukaj je drugače. Manjši vložki. Vendar tam imaš delnico oziroma še bolje kot delnico. Ker delnica lahko pade, on pa lahko klub proda za toliko, kolikor sam oceni. Tam so stvari rešene. Angleži imajo to zelo dobro narejeno, preprečili so, da bi se tuji kapital obnašal nespoštljivo do industrije ali pa do domačinov.
Kako bo uvrstitev Hull Cityja vplivala na Maribor?
Ne vidim, da bi kaj veliko vplivala. Niti ni prej vplivalo. To sta dve različni zgodbi. Morda bodo oči veliko bolj odprte v Hull City, kar je logično. Vendar nihče ne želi izgubljati denarja. V Hullu se denar ne izgublja, v Mariboru pa se konkretno izgublja. Tam so številke večje, a tam je proračun končan, narejen. Malo sem že tečen s to razlago, a ljudje nikakor ne želijo tega sprejeti. Toda to je tako.
