Kako ob začetku že 36. sezone ocenjujete razvoj prve slovenske nogometne lige skozi leta?
Prva liga Telemach se neprekinjeno igra že 36. sezono in je ena od najpomembnejših športnih zgodb samostojne Slovenije. Od ustanovitve leta 1991 je prehodila veliko pot, organizacijsko, infrastrukturno in tekmovalno. Format se je spreminjal, od enaindvajsetih klubov v prvi sezoni do današnjih desetih, kar je ligi prineslo večjo kakovost in ostrejšo konkurenco. Ni šlo brez težkih preizkušenj. Najzahtevnejši je bil čas epidemije covida-19, ko smo kljub vrsti omejitev sezono izpeljali do konca. Preizkus za sistem je tudi vsak izstop kluba iz tekmovanja, a liga je doslej vedno našla pot naprej.
Razlogov za ponos je bistveno več. Slovenski klubi so se v Evropi večkrat izkazali, od nastopov Maribora v Ligi prvakov in ligi Europa do novejših uspehov Celja in Olimpije v konferenčni ligi. Ti rezultati potrjujejo, da imamo kakovost, znanje in ambicijo za mednarodno raven. Ne pozabimo, da evropski večeri zrastejo iz vsakodnevnega dela v domačem prvenstvu skozi vso sezono. Naši klubi so že večkrat dokazali, da znajo dobro zastopati sebe in Slovenijo. Ugled slovenskega nogometa v tujini je pogosto večji, kot mu ga priznamo doma. To ni le občutek. Po klubskem koeficientu Uefe smo trenutno na 24. mestu, kar je naša najvišja uvrstitev, odkar se meri, torej od sezone 2002/03. S tem se ne hvalimo in se dobro zavedamo, da nas v Evropi občasno doletijo tudi črni večeri. A številka pokaže, da vendarle ni vse tako slabo, kot včasih slišimo.
Format desetih klubov s štirikrožnim sistemom traja že 22. sezono. Je to pravi format ali obstajajo ideje o spremembi?
Ob vseh okoliščinah, ki jih moramo upoštevati, torej infrastrukturi, financah klubov, medijskih pravicah in sponzorstvih, ocenjujemo, da je liga z desetimi klubi in štirikrožnim sistemom za nas najprimernejša oblika tekmovanja. To ne pomeni, da nimamo izzivov. Največji ostajajo infrastruktura in pomanjkanje trening igrišč, finance ter obiskanost, ki bi si je želeli večjo. Če pogledamo v soseščino, ima Hrvaška prav tako deset klubov, a s posebnostjo, da izpade samo zadnji. Avstrija igra z dvanajstimi in naknadno delitvijo na skupino za naslov in skupino za obstanek, Madžarska prav tako z dvanajstimi. O formatu smo se večkrat pogovarjali s predstavniki prvoligaških klubov in skupaj sprejeli sklep, da tekmovalnega sistema do leta 2030 ne spreminjamo. Format pa ni edina stvar, ki določa kakovost lige. S sezono 2026/27 uvajamo še bolj dodelano pravilo o minutaži mladih domačih igralcev, ki ga spremlja tudi finančna spodbuda. Sredstva prejmejo tisti, ki pravilo najuspešneje uveljavijo. Tekmovalni okvir torej ostaja stabilen, znotraj njega pa liga vsebinsko napreduje in daje več priložnosti domačim igralcem.
Kakšen je finančni potencial lige v primerjavi z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško? Kje so največje rezerve?
Glede financ moramo biti realni in ločiti med tem, kar je v teoriji mogoče, in tem, kar je dejansko dosegljivo. Iztržiti več je vedno mogoče na papirju. V resnici iztržiš toliko, kolikor ti nekdo na koncu ponudi. Slovenija je majhna, športov je veliko in za sponzorska sredstva že leta prosimo tako rekoč ista podjetja, ki smo jim za podporo iskreno hvaležni. Pri medijskih pravicah je interesentov še manj, gre za tri, morda štiri medijske hiše. Države, ki jih omenjate, imajo drugačno izhodišče. Avstrija ima 9,2 milijona prebivalcev, Madžarska 9,6, Hrvaška 3,9, in vse tri imajo na teh področjih večji potencial kot mi. V pretekli sezoni smo med klube iz naslova medijskih in sponzorskih pravic skupaj razdelili 2,87 milijona evrov. Za nekoga je to malo, sploh ob primerjavi s sosedami, za drugega veliko. To je naša realnost in ta znesek je v skupnem iztržku še vedno 75 odstotkov višji od prejšnjih pravic, prav tako v celoti razdeljen med klube.
Ne smemo pozabiti na evropski denar. Klubi, ki se uvrstijo v skupinski del evropskih tekmovanj, iz naslova nagrad Uefe prejmejo zneske, ki močno presegajo domačo delitev. Prav tu je za slovenski nogomet največja finančna rezerva, saj vsaka uspešna evropska sezona v sistem prinese sredstva, ki jih doma težko zberemo. Zato so evropski rezultati naših klubov tudi finančno, ne le športno, tako pomembni. Rezerve seveda obstajajo, vprašanje je le, kolikšne. Prav to nas žene, da poskušamo iztržiti čim več.
V čem slovenski klubi najbolj zaostajajo za klubi iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške?
Najbolj zaostajamo pri infrastrukturi, deloma tudi pri sistemski podpori države in pri medijskih pravicah. Povedna je primerjava baze igralcev. V Avstriji je registriranih okrog 285.000 nogometašev, na Madžarskem 222.000, na Hrvaškem 110.000, pri nas približno 50.000. Glede na tako majhen bazen so naši rezultati izjemni. To nas ne pomirja, saj smo pri pričakovanju rezultatov zelo zahtevni. In prav je tako, ta zahtevnost nas odlikuje in žene naprej. Maribor zaenkrat ostaja edini slovenski klub, ki se je uvrstil v skupinski del lige prvakov, in to trikrat, prav tako pa je trikrat zaigral tudi v skupinskem delu lige Europa. Za klub iz tako majhne države je to izjemen dosežek. Želimo si seveda, da se mu tam pridruži še kdo, morda že Celje, v prihodnjih sezonah pa tudi kateri od novih prvakov.
Ali se obisk na slovenskih stadionih povečuje, zmanjšuje ali ostaja enak?
Obiskanost sistematično merimo vsa leta. Zanimivo je, da se zadnjih dvanajst let, z izjemo covidnega obdobja, pomembno ne spreminja, niti navzgor niti navzdol. Na 180 tekmah v sezoni se skupno zbere okrog 230.000 gledalcev. Analiza je pokazala še nekaj: obiskanost pomembno ne naraste ne glede na to, na katerem televizijskem programu je tekma. Za večji obisk izvajamo vrsto aktivnosti. Zadnja je na družbenih omrežjih, kjer smo s to sezono povečali število in kakovost vsebin. V naslednjem koraku bomo prek teh kanalov pripravili tudi oglaševalske kampanje, ki bodo ljudi vabile na tekme. Največ pa lahko za obisk naredijo klubi sami. Delujejo v lokalnem okolju in imajo neposreden dostop do svojih navijačev, prav oni najbolj polnijo tribune.
Kako poteka postopek za pridobitev televizijskih pravic, ki jih ima od leta 2021 United Media? Se je za pravice potegovalo še kakšno drugo podjetje?
Postopek je natančno določen. Najprej se na sestanku s predstavniki prvoligaških klubov dogovorimo o ciljih, ki so klubom pomembni v prihodnjem obdobju. Nato preverimo stanje na trgu in interes ponudnikov. Slovenija je majhen trg, zato razmeroma hitro izveste, kakšen je dejanski interes. Ponudniki so običajno tri medijske hiše, morda štiri, tako je bilo tudi tokrat. Del ponudb je bil nesprejemljiv, med drugim zato, ker nihče od preostalih ponudnikov ni bil pripravljen predvajati vseh petih tekem kroga na prosto dostopnih televizijskih kanalih. Za naslednji cikel smo imeli pripravljen razpis, a smo se s klubi dogovorili, da ga v tem trenutku ni smiselno objaviti in da je bolje sodelovanje nadaljevati pod obstoječimi pogoji. Za vsaj polovico klubov so prihodki iz medijskih pravic zelo pomemben del proračuna, preostale ponudbe pa so bile občutno nižje, vsaj v delu zagotovljenih finančnih sredstev, medtem ko so bila tista morebitna prihodnja sredstva premalo otipljiva, da bi se klubi na njih lahko zanesli.
Kakšna je televizijska gledanost tekem PLT in kakšen trend razkrivajo številke?
Televizijska gledanost trenutno znaša nekaj manj kot tri milijone kumulativnih gledalcev na sezono. Zavedamo se, da je tu prostor za rast in višja gledanost je jasen cilj, ki ga zasledujemo. Da je zanimanje lahko precej večje, se je pokazalo v sezoni 2019/20, ko je gledanost dosegla 6,1 milijona. Bilo je to covidno obdobje, ko ljudje niso smeli na stadione in so nogomet spremljali pred zasloni. Prav ta številka kaže, kolikšen je potencial in kam stremimo. Ena tekma kroga je na sporedu Šport TV, dostopnem po vsej Sloveniji, preostale pa na Sportklubu. Pravice za prenose ima od leta 2021 United Media, ki tako ostaja naš pomemben medijski partner. Veseli nas, da prepoznava vrednost Prve lige Telemach in z njo sodeluje že vrsto let. Gledanost in obisk gradimo z istim pristopom. S to sezono smo okrepili vsebine na družbenih omrežjih, v naslednjem koraku pa prek teh kanalov pripravljamo kampanje, ki bodo ljudi vabile pred zaslone in na tribune. Zanimivo je, da obisk na stadionih skozi leta ostaja stabilen, znak zvestega občinstva, ki prihaja ne glede na nihanja pred zasloni. Prav na tem gradimo naprej.
Koliko denarja iz naslova televizijskih pravic in trženja zveza razdeli med klube? Kakšen je ključ delitve?
Iz naslova medijskih in sponzorskih pravic med klube na sezono razdelimo 2,87 milijona evrov. Polovico zneska prejmejo vsi klubi enako, drugo polovico pa glede na športno uspešnost. Kot sem že omenil, je ta denar za klube zelo pomemben. Klubski nogomet je odvisen od številnih dejavnikov in vodenje kluba ni lahko delo. Rezultat, prodaja igralcev, vstopnice in marketing pogosto ne prinesejo dovolj, zato je za marsikaterega ta vir prihodkov ključen.
Domača delitev pa ni edini vir. Klubi, ki uspejo v Evropi, iz nagrad Uefe zaslužijo neposredno, in za te klube je to daleč največji finančni priliv, ki močno presega vse, kar razdelimo doma. Prav zato je športna uspešnost tako pomembna, ne le zaradi ugleda, ampak tudi zaradi sredstev, ki jih evropski nastopi prinesejo v slovenski nogomet. Prva liga Telemach ni naš vir dobička, ampak orodje razvoja. NZS je neprofitna organizacija, zato se vse, kar liga iztrži, vrne nazaj, klubom in slovenskemu nogometu. To je tudi razlog, da vodenja lige ne merimo z zaslužkom, ampak s tem, koliko z njo pridobi celoten sistem.
Kako poteka licenciranje in kateri pogoji za pridobitev licence klubom povzročajo največ težav?
Vsak klub, ki želi nastopati v 1., 2. ali 3. SNL, mora vsako leto v licenčnem postopku pridobiti ustrezno licenco. Namen je zagotoviti urejeno, stabilno in vzdržno delovanje klubov ter njihov napredek na šestih področjih: športnem, družbeno odgovornem, pravnem, finančnem, infrastrukturnem in kadrovskem. Licenčni sistem skrbi, da so igralci in trenerji ustrezno plačani, da tekme potekajo na primernih stadionih, da imajo navijači kakovostno izkušnjo in da klubi sistematično razvijajo mladinski nogomet. Slovenski klubi na tem področju napredujejo, saj morajo za licenco izpolniti zahtevane standarde. Gre za stalen proces, ki se nikoli povsem ne konča. Največ izzivov običajno prinašata infrastrukturni in finančni pogoj, saj zahtevata največ vlaganj in dolgoročnega načrtovanja. Licenciranje ni vsemogočno in samo po sebi ne reši vseh težav, pomembno pa prispeva k bolj urejenemu, preglednemu in stabilnemu razvoju slovenskega nogometa.
V čem se razlikujeta licenci za nastopanje v prvi ligi Telemach in v evropskih pokalih?
Razlike so majhne. Cilj je, da klubi zadostijo smernicam Uefe in NZS ter da zaradi upoštevanja domačih licenčnih meril nimajo težav pri pridobivanju licence Uefe, saj so kriteriji tako rekoč enaki. Licenciranje pri nas obstaja od sezone 2004/05 in je slovenskemu nogometu prineslo občuten napredek na vseh področjih. Kot rečeno, ni vsemogočno in ne more preprečiti vseh težav, je pa eden od temeljev urejenega sistema.
Kako obuditi okolja, ki so izginila s prvoligaškega zemljevida, imajo pa potencial – Novo Gorico, Kranj, Velenje, Novo mesto, Ptuj?
V teh krajih se nogomet igra in se bo igral naprej, čeprav zaenkrat ne na prvoligaški ravni. Največ lahko za vrnitev naredijo klubi sami. Klubsko vodstvo in strokovni del z vsakodnevnim, predanim delom tlakujejo pot naprej, tudi v zelo konkurenčnem okolju. V prvi ligi Telemach so klubi, ki so si mesto prislužili s svojim delom. NZS kluba ne more voditi, ne postavlja njegovega vodstva in ne sprejema odločitev namesto njega. Pot nazaj pa obstaja in jo podpiramo. Piramida 2. in 3. SNL je odprta vsakomur, prek licenčnega sistema, infrastrukturnih spodbud in razvoja mladih pa pomagamo klubom rasti do ravni, ki jo prvoligaški nogomet zahteva. Vsa ta okolja so v preteklosti dokazala, da to zmorejo. Iz različnih razlogov so na tej ravni ugasnila, verjamem pa, da bodo znova prepoznala moč nogometa in to, koliko kraj z njim pridobi. Ko bodo zavihala rokave, se lahko vrnejo na stare zmagovalne poti.
Ligo je nekoč že vodilo združenje klubov, danes pa je pod okriljem NZS. Kako je urejeno odločanje in kakšno vlogo imajo pri tem klubi?
Model, ko je ligo vodilo združenje klubov, se pri nas ni obnesel. Združenje je na koncu končalo v stečaju in vodenje lige se je vrnilo pod okrilje NZS. Danes o ligi odloča zveza, a nikoli mimo klubov. Njihova stališča so vgrajena v sistem prek komisije NZS za profesionalni nogomet, v kateri ima vsak prvoligaški klub svojega predstavnika. Tako pomembne odločitve, od formata do delitve sredstev, sprejemamo skupaj s klubi, ne nad njihovimi glavami. Ta ureditev združuje dvoje: stabilnost in strokovno vodenje na strani zveze ter neposreden glas klubov na drugi. Zgodovina nas je naučila, da prav to ravnovesje ligi daje trdnost.
