Varovanci Gorana Markovića so po zmagah nad Mariborom in Olimpijo v pokalnem tekmovanju zdaj pripravljeni svojo pravljico nadaljevati. Kljub zelo mladi zasedbi s skromnim proračunom so Grosupeljčani že večkrat pokazali, da se ne bojijo nikogar in da lahko marsikomu predstavljajo trn v peti.
Med prejšnjo sezono smo večkrat slišali, da se v Grosupljem piše ena od najlepših zgodb v slovenskem nogometnem prostoru. Po uvrstitvi v finale pokalnega tekmovanja in osvojenem naslovu prvaka v 2. ligi pa se novinci ne ustavljajo niti med prvoligaško druščino, med katero so se predstavili kot žilava ekipa z jasno vizijo, ki se drži svojega načina igre ne glede na to, kdo jim stoji nasproti.
Sanjsko desetletje za grosupeljski nogomet
Zgodovina NK Brinje Grosuplje sega v leto 2003, ko se je po razpustitvi predhodnika NK Grosuplje Grega Rozina v ljubljanskem predmestju s 7500 prebivalci odločil ustanoviti nov klub. Cilj le tega je bil razvoj mladih igralcev, v svoji imenitni 23-letni zgodovini pa je doživel dve ključni prelomnici. Leto dni po menjavi predsednika (leta 2017 je prvi mož Brinja postal Andraž Zrnec) je v klub prišla nova moč v stroki kluba. Vlogo športnega direktorja je prevzel Tine Zupan, od takrat pa je šla pot le še navzgor. Prvi projekt novega vodstva kluba je bila infrastruktura, s katero bi nogometašem zagotovil umetno travo, manj kot desetletje pozneje pa se je klub zasidral med najboljšimi desetimi klubi v državi. V lanski sezoni ga je le nekaj sreče ločilo celo od uvrstitve v evropske pokale. Zgodba, kot je v slovenskem nogometu ne pomnimo.
Prelomna sezona 2025/26
Poleti 2025 je predsednik kluba Zupanu naročil, naj sestavi eno od najcenejših ekip zadnjega obdobja v drugi ligi. V prvi polovici sezone so Grosupeljčani kljub temu, da so imeli v kadru ravno toliko igralcev, kot je bilo potrebno, ostali neporaženi, poleg tega pa v pokalnem tekmovanju končali pot velikega Maribora in presenetili, ne le širše nogometne javnosti v Sloveniji, temveč tudi sami sebe. Nato je napočil zimski prestopni rok in začeli so verjeti v nekaj, o čemer pred tem niso upali niti sanjati. S svežimi okrepitvami so varovanci Gorana Markovića še nadgradili jesenske predstave in se po nepozabnih zmagah nad Olimpijo in Radomljami uvrstili v finale Pokala Pivovarne Union. Tam so jim načrte prekrižali nogometaši Aluminija, Dolenjci pa so hitro našli obliž na rano in z zmagama na zadnjih dveh tekmah sezone osvojili 2. SNL ter se prvič prebili med smetano slovenskega nogometa. Poleg zmag na igrišču so rumeno-modri še večjo dosegli ob njem, kjer jih je ob koncu lanske sezone na domačih tekmah spremljalo več kot 700 gledalcev, kar je maksimalna kapaciteta Nogometnega parka Brinje.
Nov nivo, nova realnost
Klub, o katerem neupravičeno krožijo govorice, da ga iz ozadja nadzira predsednik Uefe, sicer Grosupeljčan, Aleksander Čeferin, se letos sooča z novo realnostjo in igranjem na ravni prve lige. Pot mnogih prvakov v 2. SNL se je po napredovanju v elitni razred končala, pri Brinju pa nič ne kaže na to. Izziva se niso prestrašili, zadržali so Nikolo Jovićevića ter ostale izstopajoče posameznike iz pretekle sezone in pripeljali dodatne okrepitve, tudi brata najmlajšega slovenskega reprezentanta v zgodovini – Nala Lana Korena. Prav slednji je bil tudi prvi strelec na uvodni tekmi sezone v Domžalah, ki so jo rumeno-modri proti Radomljanom dobili z 2:0.
