In seveda ga razumemo. Takoj po vrnitvi po 11 letih v svoj matični klub, je z njim spisal zgodovino. Ob tem pa je prevzel glavno avtorsko vlogo, zabil gol za napredovanje v zadnji krog kvalifikacij za ligo prvakov (Celjani so si zagotovili najmanj ligaški del lige Europa), potem pa še na golovi črti rešil čisti gol Armencev za podaljške.
"Niti v sanjah si nikdar nisem predstavljal, da bom kdaj s Celjem na pragu lige prvakov. Ne vem, česa se bom bolj spominjal, ali svojega gola ali obrambe na golovi črti v zadnjih minutah. Presrečni smo, da smo premagali dobro ekipo kot je Ararat. Čeprav so jo morda nekateri podcenjevali, mislim, da so znova dokazali, da so dobra ekipa. Ampak mi smo pač bili enostavno boljši in si zaslužili napredovanje," je po tekmi navdušeno razlagal Verbič.
Besede so kar letele iz celjskega sina. "Po zadetku se mi zdi, da bi lahko tekel še dve uri. Dokler bi lahko hodil, bi bil na igrišču. Polna doza adrenalina te drži gor. Tokrat smo vsi, ki smo bili na igrišču, dokazali, kako zelo si želimo, verjeli do konca. Imeli navijače, ki so bili neverjetni. Prvič sem doživel takšno vzdušje v Celju in res je bilo prijetno igrati. Komaj že čakamo playoff," je odvrnil na vprašanje o tem, ali je bolj fizično ali psihično utrujen.
In na vprašanje, ali je bil načrt že od začetka, da v igro vstopi ob polčasu, odgovoril: "S trenerjem sva bila ves čas na vezi. Ve, da sem šele 10 dni z ekipo, da ne bi bilo preveč pametno me preforsirati. Šli smo iz treninga v trening, iz tekme v tekmo. Bile so težke noge na treningih, a kot sem že pred tekmo dejal, tokrat ni bil čas za težke noge, temveč za zgodovino."
Verbič je proti Araratu zabil svoj prvi evropski gol za Celje. "Res je, moj prvi evropski gol, ki si ga bom po moje zapomnil za vse večne čase," je bil čustven slovenski reprezentant, ki se zaveda, kako pomemben gol je zabil: "Zelo pomemben gol. Po moje eden najpomembnejših v moji karieri. Lahko gre v skupino s tistim na tekmi s Kazahstanom. Morda je bil tisti še za odtenek pomembnejši. A kot sem že rekel – tega gola se bom spominjal celo življenje. Vem, koliko to pomeni moji družini, mojim prijateljem in mestu Celje. Enostavno celemu klubu, ekipi. Zato smo res presrečni, da smo lahko napredovali."
Po golu je Verbič slekel tudi dres in prejel rumeni karton. Potreboval je kar nekaj časa, da je slekel svojo majico. "Zelo sem se spotil, tako da je bilo težko sleči dres. Vmes sem si že premislil, da privarčujem rumeni karton, ampak pretežek in prepomemben gol v moji karieri. Rad zadevam takšne gole, zato si zaslužijo slačenje dresa," se je gromko zasmejal.
In se spomnil drugega polčasa. "Mogoče smo tistih 15, 20 minut res prevladovali na igrišču. Dali veliko energije. Po moje malce preveč silili, tudi jaz osebno. A ko je tako veliko na nitki, enostavno malce vmes izgubiš glavo. Potem se umiriš, napadeš odločno in to nam je uspelo. Moram pohvaliti Yayo (Dukulyja op. p.) za gol. Mojstrski gol. Sprejem, strel. Vsa čast. Čestitke tudi njemu za prvi gol," je razlagal. In o izbijanju na golovi črti v 89. minuti, pristavil: "Ne vem, kdo je želel pustiti žogo v golavt. Mogoče je bila žoga celo izven igrišča, ampak jaz sem se instinktivno postavil na gol. Če bi šla žoga malce levo ali desno, bi pač branil z roko. (smeh) To je prevelika tekma, da bi si dovolili zadetek v zadnji minuti. Zato sem prišel v Celje, da na takšnih tekmah s svojimi izkušnjami pomagam."
Verbič je bil po tekmi upravičeno vzhičen, Celje je na pragu lige prvakov! "Sanje ostajajo žive. Vemo, da je Slovan Bratislava izjemen klub. Da so morda favoriti. A tudi mi smo bili favoriti proti Araratu, pa vemo, kako težko nam je bilo. V nogometu ne zmagajo vedno favoriti. Dali bomo vse od sebe. Zagotovo gremo iz te tekme bolj izkušeni, bolj motivirani. In vse bomo naredili, da se uvrstimo v ligo prvakov," je dejal izkušeni vezist, ki se je v preteklosti z več klubi že uvrstil v najelitnejše svetovno klubsko tekmovanje, a s Celjem bi bilo vendarle nekaj posebnega: "Vsekakor. Spomnim se prve uvrstitve v ligo prvakov, bilo je v Nikoziji, kjer smo se s Kobenhavnom skozi kvalifikacije uvrstili v skupinski del lige prvakov. Po tekmi smo poslušali himno, kajti za veliko igralcev je bilo to prvič. Prvega ne pozabiš nikoli. Prvič z matičnim klubom bi bilo pa nekaj neverjetnega. Vsekakor ima to posebno težo."
Čeprav je bil na koncu junak Celja, Verbič ni bil najbolj zadovoljen s tem, kako je bil večino časa, ki ga je preživel na igrišču, videti. "Iskreno, malce sem bil frustriran s svojo predstavo. Nisem bil najboljši prvih 25 minut. Moram biti tudi malce samokritičen. Ampak najbolj pomembno je, da verjameš vase do konca, tudi ko ti ne gredo preigravanja. Do konca moraš verjeti vase, v svojo ekipo in tekmo sem končal na najboljši način," je razložil.
In nato razkril tudi, da je pred njim velik dan, v Slovenijo bo namreč prispel njegov sin Maj, ki ravno v teh dneh praznuje svoj peti rojstni dan. Verbič ima sina seveda z nekdanjo partnerko, Maj večino časa živi z njo, zato so trenutki, ki jih lahko preživi z Majem, dragoceni. "Sin bo jutri prispel v Slovenijo. Tako da najprej hvala trenerju, da nam je dal prost dan. Bom šel in se videl z njim, da mi še on čestita," se je nasmehnil. "Maj je dobil predčasno darilo z zmago nad Araratom, zdaj je treba premagati še Nafto. Upam, da bo dobil še eno darilo," je povedal.
In o tem, ali si bo morda omislil kakšno tetovažo, da ga bo za vedno spominjala na čudovito noč 11. avgusta, odgovoril: "Glejte, imamo še eno oviro pred sabo. Vemo, kaj so sanje. Vemo tudi, da smo že spisali zgodovino, toda zaenkrat ostanemo fokusirani, dokler smo v igri za kaj večjega. Idej za tetovaže pa je še veliko."
Čisto za konec je Verbič razkril tudi, ali je bil prvi mož Celja Valerij Kolotilo po tekmi v garderobi. "Je bil, sem moral prevajati. Pohvalil nas je, rekel, da je Ararat zelo dobra ekipa, ampak da smo mi najboljši," je zaključil junak grofov.
