Zvonimir Boban bo za vedno ostal z zlatimi črkami zapisan v zgodovino hrvaškega nogometa. Za njim je izjemna kariera, nov mejnik pa je postavil tudi kot prvi mož zagrebškega Dinama. "Ponosen sem na svoje delo v Dinamu. Sem prvi demokratično izbran predsednik, ampak v duši sem še vedno nogometaš – funkcija, ki jo opravljam, gotovo ne bo spremenila moje resnične strasti do nogometa. Toda sedenje na tribuni med tekmo me preveč vznemirja. Tekme so zame muka in po navadi jih ne gledam, ampak pretekla sezona z osvojenim prvenstvom in pokalno lovoriko je bil najboljši trenutek mojega nogometnega življenja," je povedal v pogovoru za Gazzetto dello Sport.
Italijane je zanimalo, ali je delo v Dinamu potemtakem boljše, kot osvojitev lige prvakov z Milanom in vsega ostalega, kar je doživel z rossonerri? "Da! Dinamo je od nekdaj v mojem srcu. Moj oče je bil predstavnik Dinama, z bratom sva spremljala tekme na stadionu, z 18-imi leti pa sem bil kapetan ekipe. Dinamo je zame na prvem mestu. Takoj za družino," je dejal Zvinimir Boban, ki je še vedno strokovni komentator televizije Sky. "Vloga komentatorja mi omogoča, da se odmaknem od funkcije predsednika Dinama in ohranjam živo ljubezen do Italije in novinarstva," je pojasnil.
Beseda je kakopak stekla tudi o Uefi. Oziroma njegovem odhodu iz Nyona januarja 2024 zaradi nestrinjanja z Aleksandrom Čeferinom glede sprememba statuta, ki bi Slovencu na vrhu evropskega nogometa omogočil četrti mandat predsednika. Kakšen je danes njun odnos? "Ne pogovarjava se. Vsi živimo s svojimi postopki in posledicami," je bil jasen Zvonimir Boban.
Dotaknil se je tudi največje napake v življenju, ki ga je prav tako zaznamovala. "V polfinalu svetovnega prvenstva leta 1998 proti Franciji sem izgubil žogo (tekmeci so iz te akcije dosegli zadetek op. p.). Bil sem kapetan in nikoli nisem izgubil žoge pred svojim kazenskim prostorom. Tega si nikoli ne bom oprostil."
