Slovenski superzvezdnik je bil vedno izjemen pri metih s polovice igrišča. Že kot najstnik je bil nadpovprečno uspešen, iz nekega razloga pa ga je to početje navduševalo še bolj, kot že tako ali tako navdušuje košarkarje po vsem svetu. Meti s polovice so zanj postali prava mala obsedenost, z njimi je začenjal in zaključeval ogrevanja pred tekmami, to je počel na treningih, to je počel vedno in povsod. Iz leta v leto, iz tedna v teden in dneva v dan. In za dodatno zabavo ves čas sklepal stave.
Zadeti meti se danes štejejo v tisočih, še precej več je sklec, ki so jih morali narediti vsi tisti, ki sprejmejo kakršenkoli tovrstni izziv, kakršnokoli stavo. Že pred časom so nam nekateri blizu Luke govorili, da smo prišli tako daleč, da Luka dobi skoraj polovico takšnih izzivov. In da smo tudi blizu tega, da bi Luka zadel polovico metov s sredine igrišča. Kaj pa, če smo zdaj že čez to mejo? Luka je vse boljši, met s polovice je dejansko razvil do potankosti in mu pride prav neverjetno naravno.
Razprava o tem se je dodatno sprožila, ko je med intervjujem prijatelja Austina Reavesa po enem od treningov ta teden Luka zadel štiri od pet poskusov s sredine igrišča, nato pa za dobro mero dodal še enega. Zadetega. "Je*enih metov,"je temu rekel Austin in prekinil intervju ter ljubeče dodal: "Sovražim ga." O metih s sredine so nato vprašanja dobili tudi drugi Lakersi in vedeli povedati prav neverjetne zgodbe o Lukovih presežkih s tega položaja," razkritja in posnetki pa so preplavili medije in družabna omrežja.
In potem je stvar prišla tako daleč. "Luka, hočem polovico. Hočemo polovico. V živo, na tekmah, med igro. Začni metati s polovice, ko si sam, nepokrit in žogo prenašaš čez polovico igrišča," je pozval eden od analitikov, ki spremljajo Lakerse. Malodane zahteval. In hitro dobil veliko podporo. Kot rečeno, na prvi pogled povsem noro. A če pogledate drugače, je Luka ta met resnično razvil do potankosti, njegova statistika pa v vseh pogledih postaja povsem neverjetna.
Saj veste, tam nekje 40 odstotkov je met za tri točke, ki v ligi NBA velja za izjemnega. 35 za dobrega, sploh če igralec meče veliko. Kaj se torej zgodi, če je nekdo s tem ali celo z višjim odstotkom sposoben zadevati s položaja, ki na prvi pogled zveni noro, a ponavadi tudi med tekmami ponuja povsem neoviran, nemoten pogled proti obroču in met brez pritiska, brez naleta nasprotnika, brez hitenja in dodatno povišanega utripa? Kaj se zgodi, če je nekdo sposoben zadeti vsak drug tak met? Pa tudi če vsak tretji, kar bi Luka skoraj zagotovo presegel.
Stephu Curryju "očitajo" (nekateri tudi brez narekovajev), da je spremenil košarko s svojimi meti za tri točke. Si predstavljate spremembo, ki bi jo pomenil trenutek, v katerem bi se Luka odločil redno metati s polovice? Ne sekundo pred koncem četrtine ali tekme, temveč kar tako, v četrti minuti tekme in v četrti sekundi napada. Ker bi to pač bil uspešnejši met kot trojke čez visok blok. Še vedno se sliši noro. Toda če boste še enkrat pogledali posnetek s treningov in jih spremljali še naprej, vam bo gotovo dalo misliti.
