Če obstaja ena stvar, ki jo športniki sovražijo in jo navijači sovražijo še bolj, potem so to prezgodnje čestitke. Naj gre za ameriško, evropsko ali kakšno tretjo športno kulturo - takšne čestitke veljajo za predmet zgražanja, preganjajo jih kot prinašalke vseh oblik nesreče in jih pripisujejo tistim, ki o športu, športnih čustvih in nepisanih športnih pravilih nimajo niti najmanjšega pojma. O tem obstaja celo kopica zgodbic, kopica šal, pa tudi zelo resnih dogodkov, ki so razdirali poslovna sodelovanja, prijateljstva, v skrajnih primerih celo družine.
Celo čestitke dve minuti do konca ob vodstvu - če govorimo o nogometu - 3:0 ali - če govorimo o košarki - z 20 točkami razlike je v športni kulturi preprosto nedopustna. Iz več razlogov, ne samo iz vraževerja in strahu pred nekakšnimi športnimi višjimi silami. Pač nedopustna, nesprejemljiva. Kaj šele čestitka ob polčasu. Kaj šele, ko si nekdo privošči nekaj takega, kot so si privoščili - prav neverjetno - v vrstah sicer verjetno zelo dobronamernih tekmecev Celja v slovenski prvi ligi.
Da, toliko bolj neverjetno je, da je stvar prišla z naslova športnega kluba. Pa čeprav je verjetno prišla z naslova kakšnega preveč domiselnega upravljalca družabnih omrežij, ki zagotovo ni hotel nič slabega, a je pokazal prav neverjetno pomanjkanje občutka in poznavanja športnih zakonitosti. Želel je biti simpatičen, želel je biti drugačen - podobno kot njegova zdaj že svetovno slavna španska kolegica, ki je na začetku letošnje Vuelte z neprimernimi neumnostmi nadlegovala Tadeja Pogačarja.
"ČESTITKE, NK Celje," je z mastnimi črkami zapisal uradni profil Aluminija v sredo popoldne in pri tem uradni profil Celja tudi označil. "Ja, vemo, tekma je šele zvečer. Ampak mi vemo, da bo uspelo. Čestitke za uvrstitev v ligo prvakov," so še nadaljevali, nato pa se še enako neprimerno in zgrešeno pošalili, da mora Celje zdaj le še poskrbeti za to, da jim objave ne bo treba zbrisati. Če nič drugega, so se naučili, da v današnjem svetu preprosto ni mogoče izbrisati ničesar. Vse ostane, vse te preganja.
Sami sicer ne verjamemo, da je ta objava Celju vzela ligo prvakov. A lahko razumemo in spoštujemo tiste, katerih ogorčenje pravi, da je prispevala svoje. Da so to stvari, ki kličejo tako nesrečo, kot je Celjane na prav neverjeten način spremljala skozi celotno tekmo in ki si jo je kar težko zemeljsko pojasniti. A sploh ni pomembno, kaj kdo verjame. Pomembno je, da se nekaterih stvari preprosto ne počne. Nikoli in nikdar. In tale, ki jo lahko vidite spodaj in o njej presodite sami, je točno ena takih.
