Nekdanji trener mladih selekcij je za Ekipo spregovoril o znova obujenem projektu, o razlogih zanj ter o uspehih mladinskih reprezentanc in prihodnosti slovenske košarke.
V dveh večtedenskih sklopih priprav so se v Domžalah potili številni košarkarji, ki so že prerasli mlade reprezentance ter so na robu članske izbrane vrste. Vprojektu B-reprezentance so se košarkarski zvezi ponovno pokazali mnogi košarkarji, ki so v zadnjih letih odšli v študentsko ligo NCAA, tudi nekateri, ki so v Evropi, zraven njih pa tudi članski reprezentanti Edo Murić, Alen Omić, Luka Ščuka in povratnik po poškodbi Vlatko Čančar.
Obljube iz ZDA 'figa v žepu'
"Eden izmed glavnih ciljev B-reprezentance je, da z igralci ohranimo stik tudi po tem, ko zaključijo nastope v mlajših starostnih kategorijah. Prav obdobje med 20. in 24. letom starosti je za marsikaterega košarkarja ključno, saj takrat prehaja v člansko košarko in išče svojo pot na najvišji ravni. B-reprezentanca ni namenjena zgolj treningom. Gre za pomemben razvojni program, s katerim želimo mladim igralcem pomagati narediti nadaljnji korak v karieri," je pomen projekta pojasnil Peter Markovinovič ter dodal: "Precej poudarka je na individualnem delu, ne toliko na ekipnem. Igralce želimo pripraviti na klubsko sezono in da bodo posledično čim bolje pripravljeni tudi za člansko reprezentanco. Predvsem želimo ohranjati stik z vsemi igralci, ki so odšli v ligo NCAA, saj so deset mesecev v letu tam, ob vrnitvi pa se izkazuje, da imajo pomanjkanje tekmovalnih minut na igrišču. Po domače povedano: pomagamo jim povrniti košarkarsko formo. Želimo, da uživajo na treningih, se smejijo ter se 'spet najdejo'. Pokazalo se je namreč, da so pogoji v ZDA res odlični, a v mnogih primerih igralci niso dobili dovolj minut in obljubljene vloge v ekipi. Večina je razočaranih, obljube trenerjev so bile 'figa v žepu'."
"Če je to problematika za nas, je tudi za ostale države. Je pa res, da je za nas morda še malo večja, saj nimamo tako velikega 'bazena' košarkarjev in se vsaka odsotnost pozna. Odhodov žal ne moremo omejiti, pač pa se bomo morali navaditi, da zdržimo po štiri leta, da se košarkarji vrnejo nazaj," je o eksodusu mladih v ZDA še povedal 41-letni trener in dodal, da košarkarji na univerzah sicer napredujejo fizično, a izgubljajo stik z evropsko košarko. Zato je Markovinovič dodal, da bi lahko v prihodnosti B-reprezentanca igrala tudi prijateljske tekme in turnirje z B-reprezentancami drugih držav.
Priložnost za nadarjene mlade košarkarje, a težava za Evropo
Markovinovič razume mlade košarkarje in njihovo željo po odhodu čez veliko lužo, kjer se finančno cedita med in mleko, hkrati pa jim je obljubljeno marsikaj. "To je priložnost za prihodnje generacije. Če imajo košarkarji to možnost, naj jo izkoristijo. Tudi če jim ne odgovarja igra tam, lahko prekinejo študij in kariero znova zaženejo tukaj. To je trend, ki bo trajal še nekaj časa, mi pa moramo iz njega potegniti najbolje, kar lahko. B-reprezentanca je del tega," je povedal in izrazil dvom, da bo evropska košarka lahko v kratkem času naredila karkoli, da bi mlade prepričala, naj ostanejo na stari celini, saj večina klubov niti finančno niti po pogojih za trening ne more konkurirati univerzam v ZDA.
Hkrati želi nekdanji selektor mladinskih reprezentanc U-18 in U-20, s katerimi je osvojil na evropskih prvenstvih bronasto, srebrno in zlato kolajno, v sodelovanju s članskim selektorjem Aleksandrom Sekulićem ugotoviti tudi, če je kateri od košarkarjev B-reprezentance že pripravljenih za igro v članski izbrani vrsti. A kar nekaj jih tega ponovno ne bo moglo storiti, saj je problem, da bodo morali številni košarkarji pred novimi sezonami lige NCAAnazaj v ZDA in tako ne bodo mogli biti na voljo Sekuliću. Veliko pozornosti je namenjeno tudi delu z visokimi košarkarji: "Vemo, da imamo v članski reprezentanci kar nekaj težav z visokimi igralci, zato je malo večji poudarek na njih, pri tem pa je pomembno, da mi pomagata tudi izkušena nekdanja visoka košarkarja Marko Milić in Dragiša Drobnjak."
Sistematično delo in veliko talenta
Markovinovič je, tako kot praktično celotna Slovenija, navdušen nad uspehoma reprezentanc do 20 in 18 let, ki sta se v zadnjih tednih povzpeli na vrh Evrope. V čem pa vidi razlog, da je Slovenija v zadnjih letih spet postala tako uspešna v mladinskih selekcijah? "Košarkarska zveza je v zadnjih desetih letih zelo dobro sistematično postavila delo z mladimi. Ti uspehi so zdaj sadovi preteklih let dela. Letos se je res poklopilo zaradi izjemno talentiranih igralcev. Ko imaš ob sebi Stefana Joksimovića, Marka Padjena, Urbana Krofliča, je precej lažje tudi ostalim igralcem. V medijih sta bila morda nekoliko spregledana tudi dva visoka igralca, Aljaž Menič in Martin Cizej, ki bi lahko v prihodnosti postala močna članska igralca," je Markovinovič pojasnil in optimistično dodal: "Mislim, da tu še ni konec, prihajajo še mlajši igralci. Dosegli smo neko stalno mesto med osmimi najboljšimi državami, fantje so prevzeli tudi zmagovalno mentaliteto, ki je včasih ni bilo."
Je za ta dvig kvalitete med mladinci zaslužen tudi Luka Dončić, po katerem se seveda zgleduje vse več mladih košarkarjev? "Prvo košarkarsko eksplozijo je predstavljalo domače evropsko prvenstvo, drugo zlata kolajna leta 2017, mislim pa da prave generacije Luke Dončića šele prihajajo. Ti fantje, ki ga občudujejo med odraščanjem, so stari 10, 11, 12 let, gotovo pa je Dončić dokazal, da je tudi košarkar iz Slovenije lahko 'vladar'. Tako je spremenilmentaliteto teh mladih fantov, ki bodo kmalu krojili člansko reprezentanco. Verjamem, da najboljše še prihaja in da naša piramida raste. Košarkarska zveza temu sledi. Maksimalno se trudijo za pogoje dela za mlade košarkarje," je še povedal Markovinovič in hkrati pohvalil tudi delo v klubskih okoljih, saj nenazadnje mladi košarkarji veliko večino leta preživijo v klubih.
Enainštiridesetletni trener pravi tudi, da klubsko okolje za naslednjo sezono še išče, hkrati pa se želi še naprej izobraževati kot trener, oditi tudi v ZDA in spoznati, kako tam 'delajo' s številnimi mladimi košarkarji.
SEZNAM B-REPREZENTANCE
Edo Murić, Alen Omić, Luka Ščuka, Vlatko Čančar, Saša Ciani, Tibor Mirtić, Matic Mikuš, Robert Jurković, Staš Sivka, Sergej Macura, Lovro Urbiha, Arne Osojnik, Matija Samar, Urban Klavžar, Tristan Vukotić, Jan Zemljič, Matej Čibej, Vukašin Todorović, Ožbej Glavan in Tadej Colnarič.
