Daleč so časi, ko so zmagovalci dirke vseh dirk iz javnosti izginili za več mesecev, z dirk pa še dlje. Pogačar je te čase poslal v neko povsem vzporedno realnost, medtem ko je početje edinstvenega Slovenca vesolje zase. Najprej je celotno pomlad posvetil lovu na zmage na enodnevnih klasikah, nato je na višinskih pripravah snel nekaj kilogramov in se poigral s konkurenco na Touru, tudi po tem pa mu ne pride niti na misel, da bi počival. Že nekaj dni pozneje je navduševal na ekshibicijskih dirkah v Sloveniji, hkrati pa napovedal naskok na novo pisanje zgodovine.
Že čez dobra dva edna se bo lotil lova na eno tistih dirk, na katerih ni slavil še nikoli, zmamila in zvabila ga je tritedenska španska Vuelta in to dodatno priča o tem, kako noro pripravljen, samozavesten in lačen novih mejnikov je Slovenec. med drugim želi postati eden od peščice z zmago na vseh treh tritedesnkih dirkah in prvi po celi večnosti, ki bi na Vuelti zmagal po tem, ko je le slab mesec dni prej na najvišji stopnički stal v Parizu. Od 22. avgusta dalje se obeta nov spektakel, na njem bi morala nastopiti oba največja slovenska kolesarska zvezdnika, Pogačar pa ob tem ničesar ne prepušča naključju.
Za Primoža Rogliča in ostale konkurente na Vuelti se seveda že pripravlja, ob tem pa je zanimiva podrobnost, ki so jo opazili specializirani kolesarski mediji. Pogačar je namreč ta teden po Sloveniji odpeljal nekaj napornih krogov po makadamskih cestah in s kolesom, posebej prilagojenim za tako dirkanje. In če mu je na eni strani sprememba gotovo godila in ga je povezala s še eno njegovo kolesarsko ljubeznijo, na drugi strani ne more biti naključje povezava med tem početje in tistem, kar ga čaka v boju z Rogličem in ostalimi na Vuelti.
Kot poudarjajo poznavalci razmer, ima Pogačar še kako v mislih dejstvo, da bo eden od prvih vrhuncev na letošnji Vuelti precej posebej. V šesti etapi letošnje španske pentlje bo namreč pot do cilja v Castelloju vodila kolesarje čez klanec Puerto El Bartolo, 9-kilometerski vzpon s povprečnim naklonom 7,1 in maksimalnim celo nekaj čez 16 odstotkov. Izrazita posebnost tega vzpona pa je v tem, da zelo težki štirje kilometri potekajo po grobem makadamu. Očitno želi Pogačar tudi tam narediti razliko oziroma ga ta etapa tako privlači in motivira, da ji kot perfekcionist posveča dodatno pozornost.
