Mi pravimo, da je Pogačar preprosto – boljši od konkurence. In povsem jasno je, da se bo zapisal v zgodovino, bržkone kot najboljši kolesar vseh časov. A stroka se ne pusti in se znanstveno ter nadvse analitično loteva fenomena fanta iz Slovenije. Tako je poglobljena študija zmogljivosti telesa za absorpcijo kisika med naporom (VO2 max) razkrila marsikaj.
Pogačarjeva vrednost VO2 max se med naporom, med najnapornejšimi vzponi, giblje med 94 in 98, kar je izjemno visoka vrednost, ki jo redko vidimo ali skoraj nikoli. Glede na to, da so nekdanjemu kolesarju in štirikratnemu zmagovalcu Dirke po Franciji Chrisu Froomu izmerili približno 85, Lancu Armstrongu pa celo manj, okoli 80, je Pogačarjeva številka izjemna.
Do številke so se dokopali trije raziskovalci, ki so preučevali štiri Pogačarjeve vzpone: Plateau de Beille in Isola 2000 na Dirki po Franciji leta 2024, Peyragudes na Dirki po Franciji leto pozneje in Passo di Ganda na Dirki po Lombardiji istega leta. Upoštevali so številne parametre, tako podatke z gorskih prelazov kot tudi preproste spremenljivke, kot so njegova telesna teža in oprema, ter kompleksnejše podatke, kot so izguba teže zaradi dehidracije, gostota zraka in kotalni upor.
Pogačarjeve številke so neverjetne. Dosledno dirka z vrednostjo VO2 max med 94 in 98 ml/kg/min. Njegovo povprečje je 96. Za lažjo predstavo: oseba, ki ne telovadi intenzivno, ima vrednost med 35 in 40, profesionalni kolesarji pa med 75 in 85. Trikratni zmagovalec Toura Greg LeMond je v svojih najboljših letih dosegel impresivnih 92,5, kar je v svetu kolesarstva dolgo veljalo za magično mejo. No, do pojave neverjetnega fanta iz Klanca pri Komendi.
Kot so pojasnili raziskovalci, je v omejenem obsegu višjo vrednost VO2 max mogoče doseči z vadbo, v precej večji meri pa je ta prirojena. Gre torej za Pogačarjevo naravno prednost. Članek z izsledki raziskave bo v celoti objavljen v priznani reviji 'International Journal of Sports Physiology and Performance'.
VO2 max je največja količina kisika, ki jo telo lahko porabi v eni minuti med intenzivno telesno dejavnostjo. Velja za zlati standard za merjenje aerobne kondicije in splošne kardiovaskularne vzdržljivosti. Izraža se v mililitrih kisika na kilogram telesne teže v minuti (mL/kg/min).
Vrednost je med drugim pomembna tudi za uspešnost v športu, saj omogoča vzdrževanje višje intenzivnosti vadbe dalj časa brez hitre utrujenosti.
