Tadej Pogačar je lani na slovitem Tour de France četrtič pripeljal do cilja rumeno majico zmagovalca v skupnem seštevku, osvojil je pikčasto majico najboljšega na gorskih ciljih, ni pa veliko manjkalo, da bi zgodovino spisal v še večji meri. Namreč da bi edini po Eddyju Merckxu na cilj pripeljal vse tri majice - tudi zeleno za najboljšega šprinterja na dirki. Na koncu je bil vendarle boljši italijanski specialist Jonathan Milan.
No, Pogačarjeva prevlada je tako izrazita in totalna, da se je vodstvo dirke vseh dirk očitno odločilo ukrepati. Vsaj toliko, da bi zaščitilo klasične šprinterje in njihov smisel na dirki, pa čeprav je vse skupaj vsekakor videti tudi kot poskus vzeti Pogačarju vsaj nekaj - da ne bi celotna dirka v vseh pogledih in na čisto vse načine postala zgodba enega samega človeka. Ukrepali so odločno, zeleno majico oziroma možnosti zanjo so Pogačarju praktično vzeli.
Namesto 50 točk bo zmagovalec etap, ki so klasificirane kot ravninske, prejel 70 točk, ob tem pa bodo velikemu številu etap namesto enega samega dali dva leteča cilja, ki prav tako štejeta v točkovanje. Vse skupaj je izrazita voda na mlin klasičnim šprinterjem in izračuni so pokazali, da Pogačar s takšnim točkovanjem na lanskem Touru zeleni majici ne bi bil niti blizu. Tudi letos pa ne bo imel čisto nobenih možnosti za tovrstno pisanje zgodovine.
