Včasih se sliši skoraj kruto, da se prava medijska zgodba začne šele takrat, ko se zgodi nekaj hudega. Tokrat jo je sprožil padec Urške Žigart na dirki po Švici.
In da ne bo pomote. Urška je bila slovenskim navijačem blizu že prej. Kot odlična slovenska kolesarka, pa tudi kot zaročenka Tadeja Pogačarja. Prav zato ni bilo presenetljivo, da so bile po njenem padcu v Švici oči kolesarskega sveta uprte v oba. Kako je z Urško? Kako se drži Tadej? To sta bili vprašanji, ki sta po drugi etapi presegli običajno športno poročanje.
Urška Žigart je padla v zadnjem kilometru druge etape v Locarnu. Ekipa AG Insurance - Soudal je v uradnem zdravniškem poročilu zapisala, da so jo takoj oskrbeli člani medicinske ekipe dirke, nato pa so jo prepeljali v bolnišnico na dodatne preglede. Ti so pokazali zlom čeljusti, drugih poškodb pa po navedbah ekipe niso odkrili.
V ospredju je zdaj njeno zdravje, počutje in okrevanje. Na srečo torej govorimo o hudem padcu, ne pa o zgodbi z večjimi dolgoročnimi posledicami, vsaj po doslej znanih uradnih informacijah. Podpore ji ne manjka. Tadej Pogačar je po padcu sporočil, da se bo Urška vrnila še močnejša. Danes pa je na omrežju X zaokrožil še en posnetek, ki je zgodbi dodal nekaj, česar v športu nikoli ne moreš zares izsiliti: iskreno ekipno čustvo.
Ekipa AG Insurance - Soudal je pred novo etapo objavila video s sporočilom za Urško. Njene sotekmovalke so jasno povedale, s kakšnim namenom gredo na dirko: po rože, ki jih bodo nato odnesle Urški v bolnišnico.
Today’s objective: 💐 for @urskazigart 🫶🏼#AGInsuranceSoudal I 🇨🇭 @tds pic.twitter.com/ojpzS6Bh0t
— AG Insurance - Soudal Pro Cycling Team (@agsoudal) June 19, 2026
“Shari se danes zelo veseli. Komaj čaka, da pokaže svoje hitre noge, me pa smo pripravljene, da jo postavimo v popoln položaj. In danes gremo po rože za Urško.” In Shari Bossuyt se s tem ne bi mogla strinjati bolj.
V kolesarstvu so rože običajno povezane z zmagovalnim odrom. Tokrat pa niso bile le športni cilj. Bile so sporočilo. Za sotekmovalko, ki je dan prej pristala v bolnišnici. Za prijateljico, ki je ni bilo na startu. Za Urško.
In prav zato je ta video tako močan. Ne zato, ker bi povedal nekaj velikega. Ampak zato, ker pokaže, da se v kolesarstvu včasih najlepše stvari zgodijo ravno takrat, ko rezultat za trenutek stopi v ozadje.