Zala Istenič je v bistvu odkritje in največje pozitivno presenečenje slovenske atletske sezone v dvoranah. Bila je zelo obetavna mladinka, potem pa je za pet let izginila z radarja. Študentka četrtega letnika medicine je zablestela z le stotinko slabšim rezultatom (7,18) kot je slovenski rekord slovite Merlene Ottey. In od nastopa v Torunu je veliko pričakovala. "Pričakovala sem najboljši tek v sezoni. Pričakovala sem, da bom na svoji prvi veliki tekmi izboljšala slovenski rekord. To je bila velika želja. Žal se ni izšlo. Še sama ne vem zakaj," je po predteku na 60 m, ko se ni uvrstila v polfinale, dejala Zala, ki je tekla skoraj desetinko slabše kot najboljše letos - 7,27. Prvenstvo je končala po dobrih sedmih sekundah, za dve stotinki zgrešila polfinale in končala na 26. mestu. Lucija Potnik je bila s 7,42 sekunde 40. med 51 tekmovalkami.
Vrhunska športnica s sladkorno
"Na ogrevanju sem se dobro počutila, tako da sem pričakovala hiter tek, ki pa ga nisem opravila po pričakovanju. Nisem slabo startala, potem pa enostavno ni šlo. Bila je prisotna sicer trema, ampak tista pozitivna in me ni motila," je povedala Isteničeva, ki je v bistvu tekla najslabše v tej zimski sezoni. Sta se s trenerjem Srdjanom Djordjevićem uštela v načrtovanju forme? Zala je bila kar precej razočarana, saj je imela visoka pričakovanja. Toda poraze in tudi kritike je treba sprejeti kot sestavni del življenja in športa. In sama ve, da je v Torunu tekla slabo, precej slabše kot bi morala. In napake so zato, da se iz njih nekaj naučimo. Res je boleče, če se moraš učiti na lastnih napakah, a samo tako res napreduješ.
Zala pa tudi že deset let živi z boleznijo diabetes tip 1 in se je morala naučiti živeti in trenirati s samonadzorom nad boleznijo in dnevno injekcijo (pozorno poglejte njeno levo roko, kjer ima merilnik sladkorja). Stres, ki ga prinašajo velike tekme, zagotovo vpliva na raven sladkorja v krvi (naraste) in posledično počutje. Morda pa ji je stres pobral določeno moč in eksplozivnost?
Eksplozivna Korošica
20-letna Lucija Potnik je bila v svoji skupini šesta. Njen letošnji najboljši čas (7,30) seveda tudi ni obetal kaj več kot izpad v predteku. Radeljčanka ima še veliko časa za napredovanje. Z rezultatom ni bila zadovoljna, a preveč razočarana tudi ne, saj ni računala, da bo sploh šla na prvenstvo, a je dobila povabilo. "Pričakovala sem malo več, a se pozna, da sem imela letos že osem tekem in sem utrujena. Nisem ravno razočarana, a to ni bil moj dan. Zaradi dolgega potovanja se mi je porušil spalni ritem, a to ni izgovor. Sem navajena potovanj letos, ko sem skoraj vedno prišla na prizorišča in naslednji dan tekmovala," je povedla Potnikova.
Dvajsetletna atletinja iz Radelj ob Dravi je letos tekla osebni rekord 7,30 in je lani že nastopila na dvoranskem SP. V kitajskem Nanjingu je bila 35. "Tam sem bila lani veliko bolj živčna kot tokrat. Letos sem z večino, s katerimi sem bila v skupini, že tekmovala. Imam že nekaj izkušenj in to se je poznalo. Zelo vesela sem, da sem tudi letos dobila možnost nastopa na SP. Zato sem z vsako tekmo bolj sposobna spopada s stresom in ostalim, kar prinese taka velika tekma," je dodala Potnik.
Slovenski sprint se na tem prvenstvu res ni izkazal. Tako Anej Čurin Prapotnik kot Zala Istenič sta bila kandidata za polfinale, govorila sta o napadu na državni rekord, a sta oba razočarala in tekla slabše kot sta že v tej sezoni. Tudi druga sva slovenska predstavnika Jernej Gumilar in Lucija Potnik, sta tekla slabše kot sta se letos že odrezala. Slednja sta na prvenstvo prišla naknadno in sta bila z mislimi že na odmoru pred začetkom priprav na poletno sezono. Toda tako Anej kot Zala pa bi morala formo načrtovati oziroma se soočiti predvsem z lastnimi pričakovanji. Pa očitno nista naredila domače naloge (bolje rečeno njuna trenerja).
