Slovenska odprava na 27. evropsko prvenstvo v Birmingham je štela 27 članov. Slovenija je imela možnost tudi za pet kolajn, domov pa jo je prinesel le superman s Ptuja Kristjan Čeh.
Reprezentanca se je sicer optimistično odpravila na prvenstvo. "Lahko osvojimo tudi pet kolajn. A sam bom zadovoljen že, če bi prišli do dveh. Nobeno odličje ni samoumevno, zato upam tudi, da nas bo spremljala sreča," je pred odhodom dejal direktor Atletske zveze Slovenije Nejc Jeraša. Čeh si je edini iz slovenske odprave zaslužil čisto petico za svoj četrtkov nastop, saj je poleg zlate kolajne iz Birminghama prinesel še ček za 50.000 evrov. Denarno nagrado je dobil z najboljšim rezultatom v metih in po točkah za met diska 72,51 metra (1291 točk) je v absolutni konkurenci zaostala le za izjemnim Švedom Armandom Duplantisom, ki je za 6,15 m s palico dobil 1308 točk, in za norim Norvežanom Karstenom Warholmom, ki je za 46,63 na nizkih ovirah dobil 1303 točke. "Pri ostalih nastopih, razen pri Kristjanu Čehu, je šlo vse narobe, nismo imeli niti kančka sreče," je menil vodja reprezentance in predsednik strokovnega sveta AZS Lado Mesarič. "Za našo reprezentanco bi bilo lahko prvenstvo odlično, imamo zlato. Ampak lahko bi naredili še več, tako da take ocene ne morem dati," je dodal Mesarič. "Čeh je bil na tem prvenstvu izjemno pripravljen in samozavesten, da lahko naredi vrhunski izid. Že s prvim metom finala je vsem povedal, koliko je ura. Nihče mu ni prišel niti blizu, ko je dosegel najboljšo serijo na velikih tekmah v zgodovini meta diska. Bil sem že večkrat z njim, a nikoli ni bil tako suveren. Vse je naredil vrhunsko," je izpostavil Mesarič. Dejal je, da je bilo nekaj debitantov na prvenstvu, kot sta denimo Lina Hribar in Ela Velepec, ki niso razočarali. Veliko ni bilo mogoče pričakovati niti od tistih, ki so v preteklosti osvajali kolajne, a so se na EP uvrstili prek svetovne lestvice, kot je Anita Horvat, zaradi poteka njihovih sezon. A prvi mož stroke AZS ni mogel mimo dejstva, da je bilo po tekmah kar nekaj razočaranih obrazov.
"Začelo se je s smolo Tine Šutej na začetku EP. Že na ogrevanju finala v skoku s palico se je mučila na višini 4,25 m. Igraje lahko to višino preskoči, tokrat je iskala in iskala točko za odriv. In nič drugače ni bilo v lovu na deveto medaljo na velikih tekmah te izkušene tekmovalke tudi pozneje. Guček je sicer dobro nastopil, a je mogoče malo prehitro tekel državni rekord. Anej Čurin Prapotnik si je tudi želel kolajne na 100 m, a se ni izšlo. Kot tudi ne ob njegovi pomoči četverici v štafeti. Ta je imela idealno priložnost za finale, za kar ji ni bilo treba teči niti državnega rekorda, a je splavala po vodi," je dodal Mesarič. Izpostavil je še Mišmaš Zrimšek, ki je presenetila, svoj drugi nastop v maratonu je s 17. mestom uspešno zadnji dan prvenstva opravila Liza Šajn. Naslednje srečanje atletinj in atletov stare celine bo v olimpijskem letu 2028, ko bo poljski Chorzow prvenstvo gostil med 3. in 8. junijem.
Zala Istenič brez ocene 100 in 200 m -/47 (ni uvrščena med 47 nastopajočimi) Nesrečna sprinterka se je pred nastopom prvega kroga teka na 100 m poškodovala in potem vseeno startala. Namerno prehitro ter dobila rdeč karton, da bi kljub vsemu imela možnost nastopa na 200 m, ki je bil na sporedu dva dneva kasneje. Toda poškodba ji je preprečila tudi ta nastop.
Lina Hribar 3 200 m 44/47 Mlada Ljubljančanka se je prvič pojavila na veliki članski sceni, čeprav ima šele 20 let. Letos je tekla 23,29 in se naknadno uvrstila v ekipo za Birmingham. Njen čas 23,74 je bil v okviru pričakovanj, čeprav sama ni bila najbolj zadovoljna, saj je bilo za polfinale dovolj 23,39. Toda led je prebit in od Line si lahko ob takem napredku, kot ga je kazala do zdaj, še veliko obetamo.
Anita Horvat 1 400 m 30/31 Nosilka dveh kolajn z evropskih prvenstev in finalistka svetovnega prvenstva ne bi smela tako razprodajati svojega ugleda in imena. Očitno v tem trenutku ni v taki formi, da bi lahko tekla kolikor toliko solidno. Bila je zadnja v cilju od vseh deklet, ki so nastopila (ena je odstopila), čas 2:03,68 pa je zelo slab za tekmovalko njenega kova, saj je letos vseeno tekla tri sekunde hitreje. Ženski tek na 800 m pa je tako napredoval, da bi morala za uvrstitev v finale teči osebni rekord. Morda bi bilo koristno, da si vzame nekaj premora in dobro premisli kako naprej.
Klara Lukan 1 10.000 m 13/26 Evropska rekorderka v cestnem teku na 10 km (29:51) je bila med tistimi, ki naj bi tekle za kolajno na stezi v Birminghamu. Klari pa se tek ni izšel po željah in je tekla precej slabše od pričakovanj (32:18,16). Nikakor ni našla pravega ritma oziroma se je precej uštela v taktiki teka. Za zlato je bilo treba teči 31:41,17, kar je Klara imela v nogah, pa se po njenih besedah telo in psiha nista sinhronizirala. Vsekakor dobra učna ura za ambiciozno tekmovalko.
Maruša Mišmaš Zrimšek 4 10.000 m 7/26 Povratnica po rojstvu otroka in poškodbi je odtekla izjemno pametno. Tekla je v svojem ritmu, tekla je toliko, kolikor je lahko držala in imela na koncu še dovolj moči, da je prehitela nekatere tekmice. Vsekakor zelo obetaven nastop izkušene tekačice, ki je pokazala, kako pomembno je razumevanje in psihološka priprava na dolge teke.
Liza Šajn 4 maraton 17/52 Najmlajša maratonka v Birminghamu se je zelo izkazala, glede na to, da je tekla šele drugi maraton v karieri. Ob težki konfiguraciji proge, s klanci in spusti in precejšnjo višinsko razliko, nihče ni pričakoval vrhunskih časov, Liza pa je tekla le slabi dve minuti slabše od osebnega rekorda, ki ga je tekla lani decembra v ravninski Valencii (2:29,33/2:31,22). Zagotovo je Šajnova velik obeta za slovenski maraton, posebej, ker ima šele 24 let, kar je za maratonke 'mladinska' starost.
štafeta 4 x 400 m 1 Slovenija 16/16 Ajda Kaučič, Anita Horvat, Maja Pogorevc in Maša Medjimurec so tekle slabo, zelo slabo. Njihov letošnji čas (2:31,83) sicer ne bi zadoščal za finale, vseeno pa so tekle štiri sekunde slabše od pričakovanj in tri sekunde slabše kot predzadnja štafeta na prvenstvu. Štafeta ima prihodnost, a treba bo resno delati, imeti tudi skupne priprave in narediti kakšen trening v širši zasedbi.
Ajda Kaučič, Anita Horvat, Maša Medjimurec in Maja Pogorevc
Tina Šutej 1 palica 13/26 Popolnoma ponesrečen dan v kvalifikacijah skoka s palico za dobitnico kopice kolajn z velikih tekem v zadnjih letih. Tako nebogljene Tine na zaletišču že dolgo nismo videli. Sprašujemo se, če sploh kdaj. Že dva skoka na 4,25 m sta bila precej nerodna in slaba, to višino pa bi morala preskočiti miže. Oviral jo je sicer stranski veter, ki je za lahke tekmovalke lahko težava, a Tina ima toliko izkušenj, da to ne bi smela biti tako velika težava, kot je bila. Upamo samo, da je bil to res le en sam slab dan.
Neja Filipič 3 troskok 10/29 Najboljša Slovenka v troskoku je letos dosegla osebni rekord, ko je pristala pri 14,50 m. Kvalifikacije je s 14,05 oddelala boljše, kot kdajkoli prej, saj je bila zanesljiva pri odrivu. V finalu pa se je zalomilo in je v prvi seriji dosegla najboljši skok (13,87), kar je bilo seveda premalo za osmerico najboljših. Neja je v Birminghamu pokazala precej manj, kot smo pričakovali, saj je bila med kandidatkami za kolajno. In s skokom za osebni rekord bi osvojila srebro.
Lia Apostolovski 2 višina 16/30 Nosilka kolajne s svetovnega prvenstva je imela lani in še pozimi velike težave. Počasi se vrača na višine na katerih je že bila. Na velikih tekmah zna skakati in je v prvem poskusu preskočila vse višine do 1,91 m, kar bi bila njen najboljši izidi sezone. Pa ni šlo. Če bi zmogla, bi bila v finalu, kar smo od nje pričakovali.
Ela Velepec 2 višina 27/30 Od debitantke, 20-letne Ele, nismo pričakovali nastopa v finalu, saj se je šele letos soočila z višinami okoli 1,90 m. Zelo borbena skakalka v višino je po popravah preskočila tako 1,81 kot tudi 1,84, za 1,88 pa ji je nekaj zmanjkalo. Zagotovo je dekle, ki bi lahko v prihodnosti skočila še zelo visoko.
Anej Čurin Prapotnik 1 100 m 11/49 Najhitrejši Slovenec v zgodovini (letos je tekel 10,09) je imel velika pričakovanja. Celo po kolajni. In imel je prav. Britanec Romell Glave, ki je v Birminghamu osvojil zlato, je tekel 10,09, natanko toliko kot je letos Anej že tekel. Prapotnik pa je v polfinalu zapravil vse. Čas se mu je ustavil pri 10,36, kar je precej slabše od njegove trenutne pripravljenosti (za finale je bilo dovolj 10.30). Slab trenutek? Anej je bil najbolj razočaran Slovenec v Birminghamu, ker se je zavedal, kaj je izpustil iz rok.
Rok Ferlan 2 400 m 22/47 Kranjčan se počasi, prepočasi, vrača na vrhunsko raven. Ferlan se je po rankingu uvrstil neposredno v polfinale. Letos je že tekel 45,78, osebni rekord ima še sekundo boljši, v polfinalu pa je tekel slabo (46,09) in na koncu zasedel 22. mesto v Evropi. Slabše od pričakovanj.
Lovro Mesec Košir 2 400 m 45/47 Lovro je v tej sezoni tekel osebni rekord 45,78, v prvem krogu pa je tekel skoraj sekundo počasneje (46,66). Za uvrstitev v polfinale bi bil dovolj tek 46,03 sekunde, česar je bil Lovro vsekakor sposoben. Toda prvo veliko tekmovanje je bilo zanj očitno prevelik pritisk.
Jan Vukovič 2 800 m 25/31 V zadnjem trenutku se je uvrstil na evropsko prvenstvo in bil dobro pripravljen, letos pa je že tekel solidnih 1:46,11. Njegova uvrstitev v polfinale bi bilo veliko presenečenje, v Birminghamu pa je tekel sekundo in pol slabše, kot je letos že tekel in na koncu osvojil 25. mesto od 31 nastopajočih.
Filip Jakob Demšar 2 110 m ovire 44/48 Demšar je imel precej smole s poškodbo, saj je začutil bolečino že pred odhodom v Anglijo. Zaradi tega tudi ni mogel pokazati vsega, kar je želel in v prvem krogu tekel slabih 14,41 (letos že 13,71). Zdrav bi morda lahko pritekel do polfinala (zadostovalo je 13,94), a pod črto je imel Filip ponesrečen in slab nastop na evropskem prvenstvu.
Matic Ian Guček 3 400 m ovire 7/48 Veliko je pričakoval od prvenstva in odkrito napovedoval kolajno. Po odličnem teku v polfinalu, ko je odtekel državni rekord (48,03) je pričakoval še več. Očitno pa si je pri 22-letih na pleča naložil pretežak nahrbtnik in v finalu tekel slabše (48,76). Za bron bi zadostoval njegov tek iz polfinala. Zavedati pa se moramo, da je Guček v polfinalu dal vse od sebe, izpraznil baterije, kar se je dva dni kasneje poznalo. Za čase pod 48 sekundami, bo moral imeti večjo gostoto rezultatov okoli 48 sekund. Če bo zdrav, bo imel še veliko priložnosti, saj bo v najboljših letih za vrhunske rezultate šele čez tri ali štiri leta.
Mitja Zubin 2 400 m ovire 43/48 Letos je tekel osebni rekord, prvič pod 50 sekund (49,85), v prvem krogu pa je tekel 50,61, kar je na ravni njegovega letošnjega povprečja. Z osebnim rekordom bi prišel v polfinale, toda realno tega ni bilo pričakovati, saj se je v reprezentanco uvrstil v zadnjem trenutku. 20-letni atlet ima še veliko prostora za napredek in ob pravem treningu bi bil lahko kmalu za petami najboljšim.
štafeta 4 x 100 m 1 Slovenija 11/16 Staš Tin Lorbar, Filip Oiclj, Andrej Skočir in Anej Čurin Prapotnik so ciljali na finale, pa so bili kar precej oddaljeni od njega. Tekli so si cer solidno (39,28), a precej zaostali za njihovim letošnjim izidom (38,91) s katerim bi bili z lahkoto v finalu (in celo četrti v finalnem teku, za bron pa je bilo treba teči 38,70). Po teku so bili vsi zelo razočarani, posebej Prapotnik. Štafeta pa ima lep temelj, za dobre dosežke v prihodnje. Samo bolj sproščen bo treba biti.
Slovenska štafeta 4 x 100 m: Staš Tin Lorbar, Filip Oiclj, Andrej Skočir in Anej Čurin Prapotnik
štafeta 4 x 400 m 1 Slovenija -/16 Maj Janža, Lovro Mesec Košir, Mitja Zubin, Rok Ferlan - slovenska štafeta na 400 m je imela cilj, da se uvrsti v finale in najavila napad na državni rekord (3:02,70). Končalo se je klavrno, ker je v zadnji predaji Ferlan prejel štafetno palico izven dovoljenega območja. Za finale bi morali krepko popraviti državni rekord, česar pa realno niso bili sposobni.
Maj Janža, Lovro Mesec Košir, Mitja Zubin in Rok Ferlan
Kristjan Čeh 5 disk 1/29 Najboljši slovenski atlet zadnjih let je pokazal, da je dozorel in da se počuti izjemno samozavestno. Bil je kandidat za kolajno, a ne glavni favorit za zlato. Pa je že v kvalifikacijah z enim metom stopil v finale, potem pa imel dva dni kasneje najboljšo finalno serijo v zgodovini meta diska. S tretjim metom, ko je šlo 72,51 metra, pa je favorita, Litovca Mykolasa Alekno, dobesedno povozil in v rokah držal vse niti za zmago. Prepričljivo in popolnoma zasluženo.