Dolgoletni predsednik HD mladi Jesenice Miha Rebolj je pred dvema tednoma postal tudi prvi mož članske ekipe gorenjskega ponosa. Ob ponujeni priložnosti je nemudoma zavihal rokave in sestavil »zelo zanimivo in gledljivo« ekipo. Sezona v Alpski ligi se bo za železarje začela čez mesec dni, v naslednjih dneh pa se (končno) obeta uradna predstavitev članskega moštva. Znano je že, da bo ekipo vodil Čeh Martin Ekrt, med njegovimi varovanci pa bodo Kanadčan Jaxsen Wyatt, domačini Erik Svetina, Jaka Šturm in Gregor Koblar, ter veliki povratnik Robert Sabolič. Na pragu Podmežakle naj bi bili tudi Rok Kapel, Aleksandar Magovac in Jon Dukarič, kot pravi Rebolj, gre le še »za določene nianse, ki jih morajo uskladiti.«
Začnimo, kot se je začela tudi vaša pot na čelu članske ekipe Jesenic. Tri mesece po izvolitvi na mesto predsednika je Gregor Goričar ob koncu julija podal svoj odstop. Za našo spletno stran je zatrdil, da ste iz njegovih rok vodenje članskega pogona jeseniškega hokeja prevzeli na občnem zboru, ki naj bi bil avgusta. Ali to drži?
Dejstva so drugačna. HDD društvo ima še vedno istega predsednika kot doslej - Gregorja Goričarja. Z ekipo okoli mene nismo od HDD-ja prevzemali nobenih zadev. Oblika, v kateri bo zdaj organizirana članska ekipa, je d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti HD mladi Jesenice. Občni zbor HD mladi Jesenice je bil maja, ni pa bil volilni občni zbor. Z ekipo okoli mene smo pri HD mladi mandat dobili pred dvema letoma.
Po skoraj 27 letih so želje postale realnost in na Jesenicah sta se združila članska ekipa ter hokejska šola. Kako bo to sodelovanje videti in v čem se bo razlikovalo z dosedanjo prakso?
Tega si nismo posebej želeli. Situacija nas je pripeljala do tega, da smo izbirali, ali to zgodbo zagrabimo, ali pa članskega hokeja v obliki, kot smo ga poznali na Jesenicah, ne bi bilo več. Naj še enkrat poudarim, da da sta bili društvi že ves ta čas razdvojeni zaradi transparentnosti finančnega poslovanja. V teh 27 letih je vsaj trikrat prišlo do resnih finančnih izzivov članske ekipe, mladinski pogon pa je medtem deloval zdravo in finančno neobremenjeno. In zdaj ostaja enako. Naj poudarim še, da je imel v teh letih vsak igralec, ki si je to zaslužil, prost prehod v člansko ekipo. Zadeva bo tudi zdaj ostala enaka, spremembe pa se bodo poznale pri učinkovitosti ekonomičnega poslovanja in verjamem, da tudi v hitrejših spremembah glede samega hokeja. Hokej je kot šport zelo 'proaktiven', dejansko se je treba na vse novosti ustrezno odzivati.
Do začetka sezone nas loči le še mesec dni, javno pa sta znana šele dva igralca članske ekipe. Kaj nam lahko v zvezi s tem zaupate, kdo bo še igral v članski ekipi v novi sezoni? Kakšna bo vloga hokejistov iz mladinskega pogona in kaj pravite o govoricah, da se na Zgornjo Gorenjsko vrača tudi Robert Sabolič?
V 14 dneh smo morali vse postaviti na nove temelje. Začeli smo s trenerji, vratarji in nato z ostalo ekipo. Trenerja in najožjo trenersko ekipo smo že predstavili na socialnih omrežjih, prav tako tudi nekatere člane hokejske ekipe. Ostali deli ekipe bodo predstavljeni v kratkem. Ekipa bo mešanica starejših ‘mačkov’ in mladosti, tako da bomo imeli zelo zanimivo in gledljivo ekipo, ki upam da bo v sodobnem hokeju prinašala dobre rezultate in s tem tudi vrnila zaupanje jeseniških navijačev. Razumem navijače, da želijo predstavitev ekipe, a gre za določene nianse, ki jih moramo še uskladiti. Bo pa ekipa, ki trenutno trenira v tej obliki, 99-odstotno dogovorjena. Res je, eno ime je še izpostavljeno. Verjamem, da bomo dosegli dogovor.
Kakšni pa so s to zasedbo rezultatski cilji za prihajajočo sezono?
Mislim, da ima jeseniški hokej upravičeno zmeraj visoke cilje in tako bo tudi v letošnji sezoni. Urnik tekmovanj je zelo zgoščen, sploh uvodna meseca (september in oktober) bosta tekmovalno zelo naporna. Če bomo imeli dober štart in si bomo nabrali dovolj veliko zalogo točk, potem lahko odkrito računamo na vstop v končnico, potem pa bomo videli. Dejstvo je, da so se tudi ostale ekipe tekom poletja okrepile in da bo to brez dvoma zelo zanimiva sezona. Fantje se bodo imeli priložnost dokazati, sploh mladi. Pričakujem, da bodo tekme na visoki ravni, vredne ogleda, spodbujanja, navijanja.
Kaj pa so dolgoročni cilji kluba? Je cilj razvoj mladih igralcev in nastopanje v alpski ligi ali obstajajo tudi ambicije o vrnitvi v nekdanjo ligo EBEL?
Mi gremo korak za korakom. Definitivno je jeseniški hokej brez doma vzgojenih igralcev neprepoznaven. Absolutno je to stabilna hrbtenica vsega pogona. Stremeli bomo k temu, da čim več mladih dobi priložnost, da jo bodo zagrabili in se pokazali hokejskemu svetu. Pogovarjamo se o letošnji sezoni, 14 dni nazaj smo šele začeli to zgodbo. Tako da bomo šli postopoma. Dodal bi le še to, da bomo veliko naredili tudi kar zadeva samega doživetja za navijače v dvorani. Imamo tričlansko marketinško ekipo, ki vrhunsko dela in verjamem, da bodo gledalci, ki bodo prišli v Podmežaklo občutili svojevrstno nadgradnjo športnega dogodka.
Vaš večni tekmec Olimpija je dobila zadnjih pet sezon državnega prvenstva, ustvarili so res močno ekipo in se borijo za najvišja mesta v ligi IceHL. Kaj takšna Olimpija pomeni za jeseniški in slovenski hokej?
Ta dva kluba predstavljata temelj slovenskega hokeja. Brez obeh močnih klubov prihodnosti slovenskega hokeja ni, to je dejstvo. Želim, da bi bilo naših dvobojev čim več. To so športni dogodki, ki spodbujajo čustva navijačev iz cele Slovenije, ki ne gredo v pozabo in dvigujejo prah v športni javnosti. Slovenski hokej in nenazadnje tudi slovenski šport absolutno potrebuje oba kluba. Večkrat kot se bomo srečali na ledu, bolje bo za igralce in obenem tudi za navijače obeh klubov.
Kakšno pa je vaše mnenje o slovenskem hokeju nasploh? Imamo dobre hokejske šole, zaradi težav z infrastrukturo in pomanjkanjem klubov na najvišji ravni pa mladi hokejisti raje odhajajo v tujino.
S tem se spopadamo že tri desetletja, če ne še več. Vse to drži. Imamo šest ali sedem dvoran, nekatere hvala bogu obnovljene, kakšne dodane pa ni. Treba je vedeti, da sodobni hokej zahteva dve drsališči v vsaki dvorani, problem imamo že pri osnovi. Kaj šele, da bi zgradili kakšno novo dvorano. Imamo pa tudi težavo, kar zadeva financiranje športa v celoti. Pričakujem in si želim, da bi vladajoča politika nadaljnji razvoj slovenskega športa prepoznala kot nujnega, da bo dodala davčne olajšave za sponzorje in donatorje. To bo njihovim denarnicam, kakorkoli se to sliši, dodana vrednost, če je pa zadaj še neka pozitivna zgodba, je pa to še boljše za vsakega sponzorja in donatorja. Tu vidim, da bi lahko šle nekatere spremembe na boljše. Ni dovolj samo to, da se masovno financira zveze. Najbrž ni potrebno posebej izpostavljati, da vsaka zveza živi od svojih članov, od društev.
Kaj vam pomenijo Jesenice kot klub?
Jaz mislim, da vsak športni navdušenec ve, kaj je jeseniški hokej z bogato in ponosno tradicijo. To je institucija, ki ji ni para. Sam osebno sem rojen Jeseničan. Že kot otroci smo z žogicami in hokejskimi palicami hodili na drsališče, potem pa skozi tunel v Podmežaklo in pa na led. Sam sem vztrajal do svojega 32. leta. Bilo je veliko lepih trenutkov, pa tudi nekaj slabih. Ko sem zaključil kariero, me je pot v drugačni vlogi po naključju vodila tudi v športni del in zdaj že 15, 16 let delam kot športni funkcionar.
V zadnjih letih se je jeseniški hokej soočal z zelo slabo finančno situacijo. Zdaj se začenja novo poglavje, kakšna pa je situacija s pridobivanjem sponzorjev, kdo bo kril vse stroške? Bo generalni sponzor Hidria, ki je do zdaj podpirala HD mladi jesenice, ali bo to Eles, o katerem se je govorilo? Morda kdo tretji?
Pridobivanje sponzorjev je vsekakor velik izziv. Bomo pa vsem fantom, s katerimi smo se dogovorili, izplačali vse, za kar smo se dogovorili.
Vsi vemo da je svojo hokejsko pot na Jesenicah začel tudi najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar. Kako v prihodnosti vidite njegovo vlogo v jeseniškem hokeju, če sploh jo?
Anže se je po neverjetno uspešni hokejski karieri upokojil, tako da predvidevam da želi imeti nekaj oddiha od hokejskega sveta. Za bolj konkretna vprašanja pa mislim, da nisem pravi naslov. Hokejista takšnega kova še kar nekaj let v Sloveniji ne bomo imeli. Zasluži si vso spoštovanje. Želim mu, da si po upokojitvi končno oddahne in se posveti stvarem, ki ga bodo po hokejski karieri osrečevale.
Jeseniški navijači so bili že večkrat hudo razočarani. Po izjemni zgodovini je v zadnjih sezonah manjši tudi obisk na tekmah in zato me zanima, ali še verjamete, da se na Jesenice lahko vrne tista prava hokejska mrzlica?
Absolutno. Mislim, da se za jeseniški hokej ni treba bati. Baza jeseniških navijačev je prisotna po celotni Sloveniji, prejeli smo veliko čestitk za to potezo. Govorim o navijačih iz Severne Primorske, Štajerske, Dolenjske. Z ljudmi okoli mene smo sestavili ekipo, fantje pa res trdo trenirajo in na koncu dneva bodo njihove predstave tiste, ki bodo zvabile navijače v športno dvorano Podmežakla. Mislim, da si fantje to zaslužijo in želim si, da jih navijači jeseniškega hokeja pridejo številčno podpret. Je pa tudi naloga vseh, ki delujemo zunaj ledene ploskve in garderobe, da tem navijačem ponudimo nekaj več, kot samo igro. Potrudili se bomo spisati zgodbo, ki bo imela svetlo in stabilno prihodnost.
Kaj si želite, da bi čez pet let odgovorili, ko bi vas vprašali, če so Jesenice spet postale hokejsko mesto? Kako bi se moralo stanje jeseniškega hokeja razlikovalo od današnjega?
Jesenice so še vedno hokejsko mesto. Ta žerjavica še tli, treba jo je samo popihati, da bo ogenj spet vzplamtel. Kar se tega tiče nimam skrbi, mislim da bo ekipa to pokazala na ledu in da bodo navijači to prepoznali kot nekaj pozitivnega. Dobro vprašanje, glejte, ne vem. Mesec nazaj sem sam osebno razmišljal le to, kako bomo izpeljali šolo hokeja, stvari pa so se čez noč postavile na glavo. Želim si, da bi imeli v ekipi čim več mladih jeseniških talentov, da bomo imeli polno dvorano in da bodo ljudje uživali v igrah jeseniškega hokeja.
