Kdo se pozna simpatičnega kanadskega smučarskega skakalca Mackenzieja Boyd-Clowesa. Verjetno smo ga v Sloveniji poznali celo bolj kot v njegovi rodni Kanadi, saj je večino svoje kariere preživel v Sloveniji. Danes 34-letni kanadski skakalec, ki je z mešano ekipo dosegel zgodovinsko, prvo kanadsko kolajno v smučarskih skokih na olimpijskih igrah (na igrah v Pekingu je bila kanadska mešana ekipa bronasta), je v soboto zvečer, ko so vsi občudovali veličastno zmago Domna Prevca, skočil zadnjič v karieri.
Mackenzie Boyd-Clowes iz Toronta je bil zaljubljen v smučarske skoke, pa čeprav ta šport v Kanadi nima mesta, ki bi si ga morda zaslužil. Od malega, ko se je začel ukvarjati s skoki, si je želel leteti na velikih skakalnicah in nastopiti na olimpijskih igrah. Izpolnil je svoje olimpijske sanje, jih oplemenitil z olimpijsko kolajno, vse to pa je lahko storil, ker je večino svoje kariere preživel v Sloveniji. Tako kot večina drugih kanadskih skakalcev (in tudi nekaj ameriških) in skakalk (v Sloveniji je povsem doma tudi odlična kanadska skakalka Abigail Strate), ki jih je treniral predvsem Bine Norčič. Večina njih je trenirala v Kranju in v Planici, živeli pa so v Gori pri Komendi, kjer jim je prijazno, za malenkostni prispevek, hrano in streho nad glavo dajal lastnik gostišča Hram Gorjan.
Kanadski skakalci in skakalke so bili tudi veliki prijatelji s slovenskimi skakalci in skakalkami, kar seveda ni čudno, saj so večino treningov opravili s Slovenci.
In tekla so leta, pogoji, ki so jih imeli Kanadčani niso bili najboljši. Celo leto so bili z doma, pa se tudi po olimpijski kolajni ni veliko spremenilo. Tudi za Mackenzija je bilo vse težje preživeti celo leto v tujini (na treningih in tekmah), zato se je pri 34 letih odločil, da konča kariero. Odločitev je zorela že nekaj časa, želel pa je še nastopiti na igrah Milano Cortina 2026. In to je storil, potem pa v soboto, ko je osvojil končno 45. mesto, snel skakalne smuči in pomahal skokom in dosedanjim tekmecem v slovo.