Zanimivo je, da je bil Raimund, ki je znan tudi po najbolj odkritem kritiziranju vpletenosti norveških skakalcev v slovito afero z dresi (to ga je celo stalo prijateljstva z Mariusom Lindviikom) zelo glasen že pred tekmo na mali skakalnici. Takrat je dejal, da se bo Prevcu maščevalo izpuščanje skokov za trening in prihod na prizorišče pozneje od ostalih reprezentanc.
Ko je Domen na mali skakalnici končal kot šesti in je ravno Raimund osvojil zlato odličje, je to Nemcu dalo krila. Slovenca je ves čas zbadal, zanimivo pa je, da si je najbolj dal duška, ko je Nemčija ostala brez medalje na tekmi mešanih ekip, medtem ko je Slovenija osvojila zlato ob izjemni Prevčevi predstavi. Da imata zdaj oba zlato medaljo, da je njegova pomembnejša in da on tudi vodi 1:0 v tem, kdo je imel prav - je dejal.
A ne samo to, zelo samozavestno se je ozrl proti veliki napravi. "Jaz imam posamično odličje, Domen ga lovi. On je pod pritiskom, jaz sem lahko popolnoma sproščen," je dejal in bil na treningu tudi videti vroč, nevaren. Paradoks je v tem, da je skoke za trening samozavestno začel izpuščati, čeprav je nekaj dni prej govoril, da je treba izkoristiti čisto vsako priložnost. Malce nedosledno, torej. Predvsem pa se mu je vse skupaj zelo slabo postaralo, ko je prišla tekma.
Medtem ko sta poljski skakalec Tomasiak in nam vsem dobro znani Ren Nikaido, ki je izrazito vodil po prvi seriji, kolajnam z male dodala kolajni na veliki skakalnici, je Prevc na najvišji stopnički veličastno zamenjal Raimunda, medtem ko je sproščeni Nemec s svojo prednostjo končal na skromnem devetem mestu - z več kot 24 (!?) točkami za Domnom, za Kazahstancem in tik pred Bolgarom. Kar dobra šola, morate priznati.
