Tri hude poškodbe na novi olimpijski skakalnici v Predazzu so v svetu smučarskih skokov sprožile številne polemike. Avstrijka Eva Pinkelnig, Kanadčanka Alexandria Loutitt in japonska nordijska kombinatorka Haruka Kasai so generalko na olimpijski skakalnici zaključile predčasno in v hudih bolečinah. Za vse tri so se sanje o tem, da bi na tej isti skakalnici osvojile odličja že končale. Strgane križne vezi pomenijo dolgotrajno ogrevanje, za 37-letno Pinkelnigovo, najstarejšo v trojici, morda tudi konec kariere.
O tem, da so mnogi poznavalci opozorili na težave pri doskoku in pozivali tudi k umiku telemarka iz sistema točkovanja, smo že pisali. Toda hkrati je postalo jasno, da je vse prej kot optimalna in skakalcem prijazna tudi novo zgrajena olimpijska skakalnica. Italijanski reprezentant Giovanni Bresadola, ki je v svoji karieri že utrpel hude poškodbe vezi v kolenu, je že julija priznal, da ga je strah skokov na tej napravi, zdaj so kritiki izvajalcev del v Predazzu dobili nove trdne dokaze.
Poljake skrbi varnost
Stroka si je bolj ali manj enotna; nove skakalnice v Italiji so problematične zaradi visoke parabole leta. Presenetljivo visoke za tako majhno skakalnico. Olimpijski center ima očitno več težav; v popoldanskih urah naj bi na tej skakalnici precej konstantno pihal veter v hrbet, ko temu dodamo še višino, dobimo visoke hitrosti skakalcev ob pristanku. Primerljive celo s tistimi, ki jih dosežejo na letalnicah.
"Te številke so nore, a za moške ne predstavljajo problema. Na letalnicah so hitrosti še višje, pogosto se pristanki zgodijo pod še višjim kotom. Skakalke imajo tukaj več težav," je za poljske medije razlagal Stefan Hula, trener v tamkajšnji ženski reprezentanci. Čeprav je z ekipo v jeseni načrtoval nov obisk Predazza, kjer bi se lotili dodatnih priprav na olimpijske preizkušnje, so Poljaki treninge na skakalnici odpovedali. "Preveč je tvegano in tega si res ne želimo," je razlagal Hula. Podobno odločitev je sprejela tudi poljska moška reprezentanca.
Povečanje dresov, skrajšanje zaletišča?
Izvajalci del pospešeno iščejo rešitev za nastalo situacijo. Prve odločitve o odličjih na olimpijskih igrah bodo padle že 7. februarja, časa za temeljite popravke na skakalnici ni veliko. Kako je do napačnih izračunov, ki so pripeljali do nevarn(ejš)e skakalnice v današnjem času sploh prišlo? Poljaki poudarjajo, da bi lahko enega od glavnih razlogov predstavljale spremembe v pravilnikih opreme. Radikalne spremembe so v veljavo stopile letos spomladi, ko je konstrukcija novega centra v Predazzu že stala.
Eno od predlaganih rešitev na kriznem sestanku izvajalcev in Fisa naj bi predstavljalo povečanje dresov v ženski konkurenci. To bi tekmovalke v teoriji upočasnilo, ob doskoku pa bi to pomenilo manjše obremenitve za telo. Druga rešitev so, jasno, posegi v konstrukcijo.
Kot poroča portal sportTVP, naj bi edino takojšnjo rešitev predstavljalo skrajšanje zaletišča. Podoben poseg je bil potreben tudi v Bischofshofnu, kjer so smučino skrajšali za 1,5 metra. Precej večji in dolgotrajnejši proces pa bi bil potreben za spremembo v naklonu zaletišča. To je na problematični srednji skakalnici (K98) nenavadno strmo. Do začetka olimpijskih iger so medtem le še štirje meseci ...
