Nihče od tekmovalcev, ki so izpolnili kriterij za članstvo v reprezentanci, ne plačuje oziroma v novi sezoni ne bo plačeval nobene finančne soudeležbe oziroma tako imenovane participacije, je na seji alpskega zbora panoge dejal njen vodja Matjaž Šarabon. "Sezono 2024/25 smo končali dobro. Ne samo poslovno, finančno dobro, tudi rezultatsko vsaj povprečno, sicer s slabšimi rezultati, kot bi si jih želeli na svetovnem prvenstvu v Saalbachu, vendar še vedno celotno sezono lahko ocenjujem kot pozitivno," je dejal Šarabon in nadaljeval: "Finančno in poslovno smo izpolnili tisto, kar smo obljubili, da bomo naredili. Postavili smo dobre temelje za sezono, ki je pred nami. Poslovanje v minuli sezoni smo sklenili s 187.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki. To pomeni, da smo tudi za točno toliko zmanjšali dolg panoge alpsko smučanje iz preteklih obdobij." Nakopičenih dolgov iz minulih sezon je še vedno za 653.000 evrov. Vodja panoge je prepričan, da bodo v naslednjih letih skupaj z vodstvom smučarske zveze našli način, kako bodo sanirali ta dolg. Celoten proračun panoge znaša 3.870.000 evrov, od tega odpade približno 2,3 milijona evrov za funkcionalne stroške za izvedbo programa.
Kriterije za uvrstitev v reprezentanco za svetovni pokal na ženski strani izpolnjujejo Neja Dvornik, Ana Bucik Jogan, Andreja Slokar in Ilka Štuhec (4). Članice ekipe za evropski pokal z izpolnjenimi kriteriji so Lila Lapanja, Anja Oplotnik, Caterina Sinigoi in Taja Prešeren ter pridružena polnopravna članica ekipe za evropski pokal po sklepu strokovnega sveta Nika Tomšič (5). Pri moških so člani ekipe za svetovni pokal Žan Kranjec, Miha Hrobat, Nejc Naraločnik, Martin Čater in Rok Ažnoh (5), člana reprezentance za evropski pokal pa sta Anže Gartner in Miha Oserban (2). Vse skupaj je torej v reprezentančni program vključenih devet smučarjev za svetovni pokal in sedem za evropski. Torej je skupaj slovenska članska reprezentanca na mednarodni sceni šteje 16 članov in članic.
Panoga alpsko smučanje ima največji proračun med panogami na Smučarski zvezi Slovenije, približno toliko kot panoga smučarski skoki in nordijska kombinacija, le da imajo skoki krepak plus (več kot pol milijona evrov), smučanje pa velik minus.
Če pogledamo malce po slovenskih športnih zvezah imajo večji proračun od panoge alpsko smučanje le tri nacionalne zveze - nogometna (skoraj 29 milijonov evrov), košarkarska (nekaj manj kot 5 milijonov) in odbojkarska (nekaj več kot 4 milijone). Skupaj ima Smučarska zveza Slovenije (vključuje 12 panog in dejavnosti) 13,7 milijona proračuna.
Ob tem je seveda treba opozoriti, da panoga alpsko smučanje veliko denarja vlaga v razvoj slovenskega smučanje, v otroške in mladinske programe (okoli 800.000 evrov). Še vedno pa gre ogromno denarja za članski reprezentančni pogon, ki ima vsega skupaj 16 smučarjev in smučark. Dejstvo je, da je postalo tekmovalno smučanje izredno drago, saj je treba najti primerne terene za trening, ki pa so vse dražji. Stroški za enega samega tekmovalca ali tekmovalko so zrasli v nebo in, če želimo v Sloveniji sploh še imeti tekmovalno smučanje, potem se moramo sprijazniti tudi s tem, da se za to nameni veliko denarja. Toda... Toda, potem lahko državljani (vsaj 40 odstotkov denarja za smučanje prihaja od države, paradržavnih ustanov ali državnih podjetij) in tudi sponzorji upravičeno pričakujemo rezultate. Vrhunske rezultate. Res pa je tudi, da v primerjavi s smučarskimi skoki alpsko smučanje nima doma skoraj nobene športne infrastrukture, skoki pa imajo najboljšo na svetu in verjetno tudi najboljše pogoje za trening na svetu - tako poleti kot pozimi.
Toda vse skupaj ne spremeni dejstva - alpsko smučanje je salamensko drago. Vprašanje je, koliko časa bo še eden od slovenskih nacionalnih športov. Deset let?
