Avstrijka Eva Pinkelnig, Kanadčanka Alexandria Loutitt in japonska nordijska kombinatorka Haruka Kasai so generalko na olimpijski skakalnici zaključile predčasno in v hudih bolečinah. Za vse tri so se sanje o tem, da bi na tej isti skakalnici osvojile odličja najverjetneje že končale. Strgane križne vezi pomenijo dolgotrajno ogrevanje, za 37-letno Pinkelnigovo, najstarejšo v trojici, morda tudi konec kariere.
Dejstvo, da so se tri hude poškodbe na italijanski skakalnici zvrstile v tako kratkem času, je odprlo nove razprave v svetu nordijskih disciplin in v ospredje znova postavilo vprašanje varnosti tekmovalcev.
Nenaraven položaj telesa
Med drugimi se je z zelo zanimivim stališčem in razlago oglasil tudi legendarni Martin Schmitt, ki je prepričan, da k tovrstnim poškodbam botruje eno najstarejših pravil v smučarskih skokih. Brez telemarka si te discipline danes ne znamo predstavljati, skakalci in skakalke so za eleganten pristanek, ob katerem se ena noga pokrčena potisne pred drugo, nagrajeni z dragocenimi dodatnimi točkami. Toda Schmitt je prepričan, da bi morali ta element v dobro tekmovalcev odstraniti iz tega športa.
"Težava je v tem, da te poškodbe niso rezultat padcev, temveč se padci zgodijo zaradi poškodb. Do strganin v križnih vezeh pride ob prvem dotiku z doskočiščem. Gre za večplasten problem. Položaj telesa ob telemarku je zelo nenaraven, skakalci so v tem položaju ranljivi, saj v tem trenutku absorbirajo vso silo doskoka, to pa povzroči veliko obremenitev teh vezi. Pokrčeno koleno se v tem trenutku obrne navznoter in pogosto je najhujši scenarij neizbežen," je v podkastu Die Flugshow razlagal dvakratni zmagovalec svetovnega pokala.
S staro opremo je bilo lažje
Sedeminštiridesetletni Nemec dodaja, da so tveganje povečale tudi spremembe v opremi skakalcev. "Ta položaj v kombinaciji z materiali, ki jih ekipe uporabljajo danes, izziva poškodbe križnih vezi," razlaga Schmitt in predlaga radikalno spremembo: "Je telemark še potreben? Kaj je bolj pomembno, tradicija ali zdravje športnikov? Če je prioriteta zdravje, potem bi morali ta element smučarskih skokov preprosto odstraniti. Sodobni dresi v celoti gledano delajo to disciplino bolj varno, bolj stabilno, a dokler bodo skakalci pri doskoku prisiljeni v položaj, ki nikakor ni zdrav, se bodo te stvari dogajale."
Pred leti je imel podobne pomisleke tudi takratni selektor norveške reprezentance Alexander Stöckl. "Prepričan sem, da bi se nekaterim poškodbam kolenskega sklepa lahko izognili, če opustimo telemark. Stara oprema, čevlji s starimi vezmi, so omogočali lažji doskok z izpadnim korakom. Trenutni čevlji in vezi ustvarjajo večjo površino, večjo oporo, a je bolj varno pristati sonožno. Tudi takšen doskok je lahko videti dobro, predvsem pa si gledalci danes želijo spektakularnih dolgih poletov," je razlagal Avstrijec.
Večje tveganje zaradi menstruacije?
Poljski kolegi so se ob tem spomnili tudi na zanimivo stališče nekdanje svetovne prvakinje Lindsey Van. Američanka verjame, da so pogostejše poškodbe kolenskega sklepa v ženskih smučarskih skokih povezane z menstrualnim ciklom. "Ligamenti postanejo mehkejši, bolj se raztezajo, tveganje za poškodbo pa tako naraste za 90 odstotkov," je razlagala Američanka.
