V karieri ste zamenjali že kar nekaj klubov. Jih lahko naštejete?
Začela sem v domačem Sinju, sledili pa so Split, Lokomotiva, Podravka, kjer sem štiri leta igrala v ligi prvakinj in je bila odskočna deska v moji karieri, ter v zadnji sezoni v Györu.
Ni bilo več zanimanja za to, da še ostanete v tem klubu?
Tako je, skupnega interesa res nismo našli. Bil je sicer res užitek, da sem bila del te ekipe, a na moji poziciji igra Heidi Løke, ki velja za najboljšo krožno napadalko na svetu. Poleg nje se je zelo težko dokazati in priti do ustrezne minutaže. Ta je bila pri meni na minimumu, zaradi česar nisem mogla priti do izraza.
Kako in zakaj Krim?
Predstavniki Krima so stik z mano vzpostavili takoj, ko so slišali, da pogodbe z Györom ne bom podaljšala. Imela sem še nekaj ponudb, a Krim spada med resne klube, ki igra ligo prvakinj, kar mi je bilo kot igralki zelo pomembno. Tu je veliko mladih in nadarjenih igralk. Prav ta zmes mladih in izkušenih igralk bi bila lahko prava kombinacija, tako da upam na uspešno sezono.
Prestopa iz Györa v Krim torej ne ocenjujete kot korak nazaj v karieri?
Morda je na prvi pogled to res videti tako, a glede na to, da tam nisem imela velike minutaže, sama na to gledam drugače. Tudi Krim je vrhunski klub z velikimi rezultati. Vem, da so vmes zašli v finančne težave, a zdaj moramo iti korak za korakom, da se vrnemo na raven, kamor spadamo. Za to je seveda potreben čas. Sama pričakujem, da se bom vrnila v svojo prejšnjo formo in dala ekipi tisto, kar potrebuje. Dvigniti moramo borbenost, motiviranost in željo, s katerimi lahko pridemo daleč.
Znani ste kot zelo dobra obrambna igralka, verjetno imate več rezerv v igri v napadu?
Veseli me, da veljam za dobro obrambno igralko. Igranje v obrambi mi pomeni velik izziv, saj imam željo, da se vedno obranimo. Upam, da bom to svojo agresivnost dvignila na še višjo raven. V napadu imam vsekakor rezerve, pri čemer je veliko odvisno od tega, kako se bom ujela z zunanjo linijo. Verjamem, da glede tega ne bo težav.
Kakšni so prvi vtisi po prihodu v Ljubljano, tako glede mesta kot glede kluba?
Prišla sem šele v četrtek zvečer, tako da mi mesta še ni uspelo spoznati. Od soigralk od prej osebno poznam le Sergejo Stefanišin, nekatere prek reprezentance, mlajše pa so tudi dovolj nadarjene, da se nanje lahko zanesemo.
Skupina v ligi prvakinj zagotovo ni lahka. Boste vseeno razočarani, če se ne uvrstite v drugi krog?
Treba je biti realen. Larvik je zelo močna ekipa, prav tako Rostov, ki se je letos precej okrepil, tudi z norveško vratarko Katrine Lunde. Potrebovale bomo nekaj časa, da se uigramo, saj nas je tu nekaj novih. O pričakovanjih je torej težko govoriti, iti moramo korak za korakom. Morda tudi koga presenetimo.
S hrvaško reprezentanco se tako kot Slovenke niste uspele uvrstiti na svetovno prvenstvo.
Res bomo imele malce daljše božične praznike. To mi po eni strani ustreza, pa drugi pa tudi ne, saj mora biti igranje na velikih tekmovanjih cilj vsakega športnika. Z neuvrstitvijo na SP smo si zaprle vrata olimpijskih kvalifikacij, kar je za nas gotovo velik minus. No, življenje gre naprej.
