Pravzaprav je svojevrsten paradoks, da je bil v preteklosti ob neprimerno močnejšem prvenstvu obračun za superpokalno lovoriko nemalokrat bolj kot ne en velik nebodigatreba, pred denimo letom dni ga zaradi takšnih ali drugačnih razlogov celo ni bilo oziroma se kluba nista mogla dogovoriti niti glede termina tekme.
Zdaj, ko so časi debelih krav že zdavnaj mimo in ko slovensko prvenstvo z izjemo dveh, treh klubov počasi, a zanesljivo drsi v (pol)amaterizem, pa bo superpokal dogodek, ki se ga ne bi sramovalo niti kakšno neprimerno močnejše, predvsem pa bogatejše tekmovanje. Blišč in beda, kot je morda vse skupaj še najbolje ubesedil eden izmed akterjev nocojšnjega dogodka.
A naj vsaj za en dan, za en večer, beda ostane v globoki senci tistega prvega. Nocoj se na Obali obeta dogodek, kot ga v slovenskem rokometu še ni bilo. Pa čeprav sama tekma, tistih šestdeset minut na igrišču 40 krat 20, naj nam neposredni akterji, sploh tisti iz Ivančne Gorice, oprostijo, ne obeta ravno veliko razburjenja. Pravzaprav je v dvoboju Davida in Goljata zmagovalec bržkone znan že pred začetkom, bilo bi ne samo presenečenje, ampak prava senzacija, če ne bo superpokal po letih 2007 in 2010 še tretjič romal v vitrine Zlatoroga. Prej ali slej se obeta ponovitev pokalnega finala, ko so Ivančani v prvem polčasu še nekako držali korak s pivovarji, v nadaljevanju pa je bilo na terenu le še eno moštvo, končna razlika pa je znašala petnajst golov. A tokrat sama tekma tako ali tako ni rdeča nit celotne zgodbe.
KAVELJ 22
Rdeča nit celotne zgodbe je prizorišče, kulisa. Pod milim nebom, ob sončnem zahodu, na v za to preoblečenem teniškem igrišču nekaj metrov od obale. Rokomet in romantika z roko v roki. Obstaja sicer kavelj 22, in ta kavelj glede na letošnje poletje, ki povsem neupravičeno nosi svoje ime, nikakor ni majhen. V primeru slabega vremena se bo namreč prireditev preselila v dvorano v Luciji, ki je le nekaj sto metrov oddaljena od teniškega stadiona. In potem bo to »le« še ena tekma, pa zato niti ne čudi, da v zadnjih dnevih številni, ki so tako ali drugače vpeti v organizacijo tekme, pogledujejo proti nebu in budno spremljajo vremenske napovedi.
V petek popoldne je kazalo, da jim bo tisti tam zgoraj naklonjen in da bo to ena redkih kolikor toliko lepih sobot v poletju 2014. Sobota, ki bo ne glede na razplet dvoboja ostala v spominu. In ki bo morda predstavljala vsaj majhen, pa čeprav še tako neznaten korak v boljši slovenski klubski jutri.
