Ena za v rubriko prišli smo jim na sled oziramo trkamo na vrata pozabljenih asov. Davida Špilerja smo med januarskim evropskim prvenstvom na Hrvaškem videvali na hodnikih zagrebške dvorane, kjer je nekoč eden najboljši organizatorjev igre v Sloveniji, takrat pa rokometni brezposelnež, razlagal, da si išče nov klub, najraje v Franciji ali Nemčiji. Kmalu zatem si ga je našel v hrvaški drugi ligi.
Kariera nekdanjega asa zlomljenega Preventa, Celja, zlomljenega Cimosa, Zagreba, na kratko katarskega Al Rayyana in Meškova je po epizodi v Belorusiji zavila v napačno smer. V Brestu so ga poleti 2015, ko je celil poškodbo ramena, v sumljivih okoliščinah kmalu po odhodu njegovega takratnega trenerja Željka Babića vrgli na cesto in to je bil, kot se je izkazalo kasneje, za Davida Špilerja, še na mundialu 2015 v Katarju slovenskega reprezentanta, začetek konca rokometnega udejstvovanja na najvišji ravni. Sledilo je namreč precejšnje mučenje in borba za tanek rokometni kruh oziroma prepečenec, kot se je Špiler izrazil v nekem intervjuju; pri Linu Červarju v Metalurgu ni vztrajal prav dolgo, sledil je sestop v hrvaško drugo ligo k Metalcu in nazaj v Seho k Nexeju iz Našic, danes pa je David Špiler prvi zvezdnik hrvaškega drugoligaša Bjelovarja.
Danes 35-letni Gorenjec je januarja v medijskem središču zagrebške Arene poudarjal, da si mrzlično išče novi klub, saj mu leta še niso prišla do živega in se počuti sijajno. Nekaj dni po zaključku evropskega prvenstva se je fotografiral z dresom novega kluba, trenutno tretjeuvrščene ekipe hrvaške druge lige – sever ... »Konec novembra ali v začetku decembra sem prekinil pogodbo s prvoligašem Metalcem (klub je medtem iz druge napredoval v prvo ligo, op. p.), potem pa sem bil dva meseca brez kluba. Upal sem na angažma v Franciji ali Nemčiji, a ponudbe ni bilo, zato sem razmišljal celo o pokoju. V tistem trenutku se je pojavil Bjelovar in moram priznati, da smo se hitro dogovorili,« je tamkajšnjim lokalnim medijem povedal Špiler.