Po petkovi tekmi je bila Barbara zadovoljna s predstavo svoje ekipe: "Tokrat smo si zmago zagotovile že po prvih desetih minutah in potem svojo igro samo še stopnjevale. Pred tekmo je bil določen pritisk, saj Krim lahko igra sproščeno in nima kaj izgubiti. Zame je bilo čustveno vseeno malo drugače, saj sta to le moj nekdanji klub in nekdanja dvorana. Na neki način sem bila še bolj motivirana."
In kakšen je njen pogled na trenutno stanje v ljubljanski ekipi? "Žal mi je, da je finančni položaj v klubu takšen, kakršen je. Prav tako mi je žal, ko pridem v Stožice in vidim, da na tekme hodi vse manj ljudi. Po svoje razumem, da je gledanost rokometa padla, saj ekipa ni več tako kvalitetna, kot je bila prej. Upam, da se bo sčasoma tudi to stabiliziralo in povrnilo v neko normalo," pravi Barbi, ki na vprašanje, ali se na dolgi rok še kdaj vidi v Krimu, odgovarja: "Zagotovo. To je moj klub."
Ni skrivnost, da je tudi ona med tistimi, ki jim je uprava Krima iz prejšnje sezone dolžna še kar nekaj denarja. "Smo v dogovorih in dolg tudi izplačujejo, čeprav ne ravno na dogovorjen datum. Glavno je, da so nam vsaj začeli izplačevati," je glede tega zadovoljna Brežičanka, ki pa ni želela razkriti, za kakšen rok izplačila so se dogovorili.
PANIKA OB PRISTANKU
Ob zadnjem prihodu v Slovenijo je Barbara doživela tudi neprijetno izkušnjo. Med pristankom na brniškem letališču so tega zaradi premočnih sunkov vetra nekoliko preložili, kar je v letalu povzročilo paniko. "Letalo se je spuščalo proti stezi, a zaradi vetra precej zanihalo, nato pa se je nenadoma spet dvignilo v zrak. Leteli smo še dvajset minut in nato pristali z druge strani. Celotno letalo je zajela panika in nekaj deklet, ki imajo že tako težave z letenjem, je imelo kar močne travme. Tudi mene je bilo strah, čeprav s tem nikoli nimam težav. Najpomembnejše je, da smo preživeli in nato še zmagali," je slovenska reprezentantka opisala svojo izkušnjo.
V VARDARJU SAMI DOMAČI
Ne glede na zadnjo zmago nad grogiranim nasprotnikom pa Vardar v tej sezoni ravno ne blesti. Po devetih tekmah je njegov izkupiček v skupini lige prvakinj zgolj polovičen. Edina Slovenka v njegovih vrstah to pojasnjuje s tem, da je ekipa v tej sezoni sestavljena precej na novo: "Vsaka ekipa potrebuje svoj čas, da se uigra. Upam, da se bomo dvigovale iz tekme v tekmo ter pravo formo dosegle v četrtfinalu. Naš sponzor verjame, da se tudi letos lahko uvrstimo na zaključni turnir."
V klubu so pred kratkim spet zamenjali svetovalca trenerke Indire Kastratovič, ki ponovno prihaja iz Danske; vlogo Kima Rasmussena je zdaj prevzel Jan Pytlick, dolgoletni selektor danske reprezentance. "Naš sponzor se je odločil, da bo Jan tisti, ki bo pomagal Indiri, saj misli, da je to dobro za klub. Upam, da bo to dobro delovalo. Zdaj že vodi treninge, tekme pa seveda Indira," Barbare takšna klubska politika načeloma ne moti.
Pomočnik Kastratevičeve je Uroš Bregar, nekdanji pomočnik Toneta Tislja in tudi Marte Bon v slovenski reprezentanci. "Tu smo že skoraj sami domači, tako da se ni bilo težko prilagoditi. Že ko si na Balkanu, se počutiš skoraj kot doma," je pojasnila, zakaj se ji je bilo toliko lažje prilagoditi na novo okolje.
POGOJI ZA TRENING NAJBOLJŠI V EVROPI
Barbara priznava, da se v Slovenijo vselej rada vrne, tudi zato, da se tu nadiha čistega zraka: "V Skopju imajo najbolj onesnažen zrak v Evropi. Domov se vedno rada vračam, čeprav sem se tudi na novo okolje dobro prilagodila. Pogodbo z Vardarjem imam še naslednjo sezono, z možnostjo podaljšanja še za eno. Imamo odlične pogoje za trening, morda celo najboljše v Evropi. Te vključujejo nov fitnes, restavracijo in hotel takoj ob dvorani, wellness center, igralnico za otroka, kjer ga lahko pustim, ko sem na treningu ... Glede tega se res nimam kaj pritoževati. Upam, da nam bo zdaj stekla še igra."
Sogovornica za zdaj še ne ve, kako dolgo bo ostala v makedonski prestolnici, tudi zaradi triletnega sina Luke, ki bo nato že moral v šolo. Mož Vuk, še v začetku prejšnje sezone krožni napadalec v ljubljanskem Slovanu, zdaj igra za novosadsko Vojvodino, tako da, kot pravi, njihova družinska srečanja kombinirajo nekje na pol poti.
NA REPREZENTANCO ŽE KOMAJ ČAKA
V naslednjem tednu nova akcija čaka tudi slovensko žensko reprezentanco, ki se bo v prijateljskih tekmah pomerila s Hrvaško in Srbijo. "Joj, komaj čakam!" se teh tekem že veseli Barbara, ki tudi pred tekmama s Francozinjami v dodatnih kvalifikacijah za SP ne obeša bele zastave: "Imamo zelo kvalitetno reprezentanco, dekleta imajo že veliko izkušenj. Izgovorov ne moremo več iskati, mogoče je vse. Tam moramo odigrati čim bolje, doma pa skušati zmagati. Vsaka reprezentanca je močna na svoj način. Francija je Francija, a na svetovno prvenstvo se bomo skušale uvrstiti."
Za konec pogovora smo se dotaknili še nesrečnega primera Barbarine soigralke Robertine Mečevske, ki je le dva dni po prvi tekmi med Vardarjem in Krimom skočila s petega nadstropja, a na srečo preživela. "To je bil res čudež. Padla je na pljuča in imela krvavitev pljuč, zlomljena rebra in poškodovano hrbtenico. Zdaj je ravno minila zadnja operacija in zdravniki so rekli, da bo po vsej verjetnosti povsem normalna, vsaj fizično. Imela je psihične težave, o čemer sploh nismo bile obveščene. To je bil za vso ekipo velik šok," je naša reprezentantka vesela, da se je vse srečno končalo.