Tale mundial nas malce spominja na tistega, ki se ga spomnimo najraje. Bilo je pred osmimi leti, ko so Slovenci iz Francije prinesli bronaste kolajne. Veselin Vujović je takrat reprezentančno upokojil kapetana Uroša Zormana in Gorazda Škofa, bilo ni več niti Luke Žvižeja in Dragana Gajića in še koga, skratka bil je to začetek nekega novega poglavja v zgodovini slovenske reprezentance. Zormanov rez sicer ni bil tako oster; zdajšnji šef stroke ne računa več na donedavnega kapetana Jureta Dolenca in Deana Bombača, poleg ni več Mateja Gabra, torej treh nosilcev igre iz preteklosti. Tako kot leta 2017 gre za poolimpijski turnir, na katerih znajo biti velesile toliko ranljive, kot so pač lahko, kar prinaša priložnost izzivalcem iz druge vrste, med katerimi so od nekdaj Slovenci. Bodo pa ti v današnjih popoldanskih urah z ljubljanske železniške postaje proti Zagrebu odpotovali povsem drugače razpoloženi, z drugačnimi nahrbtniki kot so Blaž Janc in druščina tedaj poleteli proti Metzu. Ne brez kakršnihkoli pritiskov in pričakovanj odmevnejšega rezultata, po četrtem mestu na olimpijskih igrah gredo na Hrvaško kot kandidati za visoko uvrstitev. Na turnirju, ki bo zanje skoraj kot domač ...
Če oziroma ko bo. Med slovenskimi navijači je bilo v zadnjih dneh slišati veliko negodovanja zaradi cen vstopnic, ki so precej zasoljene. Vsaj v manj atraktivnem predtekmovanju s četrtkovo (18.00) tekmo proti Kubi, sobotno (18.00) proti Zelenortskim otokom in ponedeljkovo (20.30) z Islandijo utegnejo marsikoga odvrniti od izleta. Na vsakega od treh slovenskih dvobojev danes ni več mogoče priti za manj kot 60 evrov, kolikor stanejo najcenejše dnevne vstopnice. Pa kot zanimivost dodajmo, da je bilo na torkovi tekmi Francije in Vujovega Katarja ter Pajove Avstrije in Kuvajta v Poreču mogoče priti že za 20 evrov. Tisti manjši kontingent posamičnih vstopnic po ceni 25 evrov za slovenske tekme je bil razprodan že davno, prav tako od 15. decembra ni več na voljo akcijskih paketov po ceni 85 ali 95 evrov prek uradnih kanalov. Podatka, koliko teh so Slovenci pokupili, na RZS nimajo, kot tudi ne, koliko je šlo v promet vstopnic za mlade rokometaš(ic)e, ki so jih organizatorji za ceno 12,5 evra ponudili slovenskim klubom. Vsi se javljajo
Možnosti so torej bile, a ker so mnogi zamudili vlak, zdaj iščejo bližnjice. »Vsi se javljajo, vsi hočejo karte. Jih bomo skušali dobiti čim več,« je Nik Henigman povedal, da je bilo v zadnjem času pri njemu veliko povpraševanja glede dragocenih kosov papirja. Ampak: »Igralci dobimo dve karti na tekmo. Vse ostalo je treba plačati.«
Kot rečeno – ne malo. »Zagotovo, ker kupiti moraš vsaj dve karti, večina pa ima večje družine, zato se kar nabere stroškov. Karte so malo drage, ampak tako pač je. Taka je situacija tako pri nas na zvezi kot pri organizatorjih,« je razmišljal Henigman, ki bo za svoje bližnje poskušal poskrbeti tako, da ga bo seveda čim manj udarilo po žepu: »Bomo videli, upam, da lahko igralci med seboj kaj izmenjamo za različne tekme in se uskladimo. Sicer pa ja, bo treba kupiti …«
»Ker je blizu, se tudi meni veliko ljudi javlja za vstopnice. Upam in verjamem, da bomo imeli veliko podporo,« je nadaljeval Matic Suholežnik, ki meni, da so Hrvati vendarle nekoliko preveč navili ceno, vsaj za tekme Slovenije, saj dražjih najcenejših vstopnic nima nobena reprezentanca. »To ni ravno pošteno, ampak organizatorji se zavedajo, da lahko na tak način veliko zaslužijo. Ker bo v vsakem primeru veliko ljudi. Zato se ne sekirajo,« je še pred Zormanovim zadnjim rezom razmislil Suhi, ki ga je selektor pustil doma. No, Urban Lesjak je pogledal malo širšo sliko. »Tudi drage cene v Istri in Dalmaciji nas ne odvrnejo od množičnega dopustovanja na Hrvaškem. Radi malo negodujemo, ampak verjamem, da bo vseeno veliko Slovencev,« se je nasmehnil še en otrok celjske šole, ki pričakuje, da se bo obisk slovenskih navijačev stopnjeval iz tekme v tekmo. Pri RZS na prvih dveh sicer pričakujejo nekaj sto navijačev s sončne strani Alp.
V glavnem delu turnirja gre pričakovati večji slovenski naval v Zagreb, da bo Slovenija tam zaigrala in se v družbi Hrvaške in Egipta borila za četrtfinale, ne bi smelo biti dvoma. Zato vnaprejšnji nakup vstopnic, ki so zaenkrat celo cenejše od vstopnic za predtekmovanje, ne bi smel biti preveč tvegana investicija. Za najcenejše je treba odšteti po 40 evrov. Bilo bi nekaj narobe, če Kuba ne bi premagala Gorenja
Zormanovi izbranci si bodo vstopnice za drugi del tekmovanja morali priigrati na igrišču, najprej proti Kubancem. Opozorilo, da jih ne gre podcenjevati, so varovanci Luisa Martíneza poslali iz Umaga, kjer so na generalki za mundial premagali slovenske prvake iz Velenja z 29:27. Zoran Jovičić bo Urošu Zormanu zato najbrž znal dati kak nasvet …
##PAIDBREAK##
»Nisva še govorila, danes smo imeli še pogreb bivšega predsednika Turnška. In dva treninga. Težak dan je bil,« je v ponedeljkovem večeru dejal Zut, ki ga zmaga Kube nad Gorenjem tako ali tako ni presenetila, kaj šele prestrašila: »Bilo bi kaj narobe, če bi bilo drugače. To so vseeno reprezentance, ki, kot ves čas govorimo, vse igrajo rokomet. Ni avtsajderjev, vse je odvisno od pristopa. Na Kubo se bomo maksimalno pripravili, od prve sekunde moramo na pravi način začeti svetovno prvenstvo,« je poudaril Uroš Zorman.
Še malo pa ga dočakajo. »Zdaj lahko odštevamo že ure do prve tekme. Komaj čakamo. Čeprav so priprave trajale manj kot dva tedna, se nam že vleče, vsi se že veselimo, da se začne zares,« je dejal Urban Lesjak, ki morda z Jožetom Baznikom na prvi tekmi dobi nalogo varovanja slovenskih vrat, saj se Klemen Ferlin ubada s poškodbo in je po selektorjevih besedah največja uganka. Oziroma, hvalabogu, kar edina. Vendar stanje menda ni resnejše, zato bi moral biti nared, ko ga bo Slovenija potrebovala. Drugih skrbi v slovenskem taboru ni – tudi na generalki proti Hrvaški si jih niso nakopali, če je kdo pomislil na to. »Prepričan sem, da ta tekma ni bila realen pokazatelj stanja. Zato nisem zaskrbljen. To je bil samo prikaz, da če pridemo na igrišče tako, da dejansko nismo prisotni v prostoru, imamo lahko težave z marsikom. Tega se zavedamo. Hrvati so nas pričakali polno motivirani, tekmo so vzeli kot prvenstveno, mi pa ne. Ampak to je pozabljeno,« je sklenil Lesjak. Kot se tega zaveda tudi hrvaški selektor Dagur Sigurdsson, bo dvoboj Hrvaške in Slovenije v glavnem delu turnirja neka čisto druga pesem. Slovenci se bodo na Hrvaško vrnili drugače nastrojeni, s povsem drugačnimi načrti kot ob prejšnjem kratkem obisku izpred nekaj dni. Pridejo po zmage in četrtfinale. Nato polfinale. Potem pa v Oslo po kolajno. Sliši se dobro, kako realno je to, bodo pa na igrišču povedali Zormanovi možje.
