Na tem obračunu pa po srditem spopadu doživela poraz z izidom 28:31. Slovenci so pred fanatično, skorajda domačo publiko ves čas malce zaostajali, lovili, držali, grizli in imeli predvsem ogromne težave z danskimi krili. V drugem polčasu so bili nekajkrat na točki, na lateri so se spogledovali s preobratom, vsakokrat pa je malce zmanjkalo in na koncu je tudi zmanjkalo sape za končni obračun v zadnjih minutah. Pred njimi je sijajna danska zasedba odšla nekoliko predaleč.
Kaj pa sojenje, o katerem je bilo na tem prvenstvu toliko govora in zaradi katerega je bila slovenskag reprezentanca po škandalu z Nemčijo celo na pragu protestnega odhoda domov? Tokrat ga nikakor ne moremo označiti za škandaloznega, toda še manj za Sloveniji naklonjenega ali vsaj za povsem uravnoteženega. Gledalci so nekajkrat izgubili živce, občasno so na parket tudi leteli predmeti, in čeprav taka dejanja obsojamo, ni bilo brez razloga.
V 39. minuti smo se vsaj malce spomnili na obračun z Nemčijo. Ne škandalozna, vsekakor pa stroga izključitev, potem pa takoj še ena že zaradi najmanjšega prigovarjanja in z dvema igralcema več so danci prišli do prednosti, ki je do konca niso več zapravili. Predvsem zaradi lastne sijajne igre in nekoliko prešibkih Slovencev, a tudi zaradi kar nekaj situacij, ko bi Slovenija lahko dobila sedemmetrovko ali izključitev v svojo korist, pa se je morala zadovoljiti z običajnim prekrškom. Medtem ko je bilo na drugi strani drugače.
