Tudi v gol, če bo treba

Če se za trenutek vrnemo na klubsko raven. Govorilo se je, da boste zapustili Montpellier, v rokometnih kuloarjih se je omenjala tudi vrnitev v Velenje, zdaj pa boste vendarle še lep čas na jugu Francije?
Res je kazalo, da se epizoda v Montpellieru bliža koncu, pripeljali so namreč francoskega reprezentanta Valentina Porta, pogodbo je podaljšal Jure Dolenec, pogodbo ima Dragan Gajić, pa mi je bilo bolj kot ne jasno, logično, da zame ni več mesta. To je v športu normalno, gre pač za biznis, tega ne smeš jemati osebno. Pogovarjal sem se z drugim klubi, ponudb ni manjkalo, potem pa se je oglasil tudi Montpellier. Bili so korektni, dali so mi tisto, kar sem si želel, tako da smo hitro našli skupen jezik in si segli v roke. Do 2019 bom torej v Montpellieru, takrat bom star 35 let in potem morda še leto, dve kje drugje ... Bomo videli, kaj bo reklo telo. Velenje? Morda, zakaj pa ne.

Nekoč krilo, potem desni zunanji, zdaj pa vas v klubu vidijo predvsem kot srednjega zunanjega?
Krpal sem, kjer je bilo treba, od krila do srednjega. V letošnji sezoni Juretu sem in tja pomagam na desnem zunanjem, a ob poškodbah v ekipi sem res predvsem srednji. Tudi pogodbo sem sklenil kot srednji zunanji, veselim se priložnosti, da se lahko dokažem tudi na tem položaju. Verjamem, da lahko, in sem motiviran.

Pa v reprezentanci? Na katerem položaju vas vidi selektor Vujović?
Na srednjem zunanjem zagotovo ne, tam imamo dovolj izbire (smeh). Predvsem igram na desnem zunanjem, kot pa je dejal tudi sam selektor, lahko po potrebi še vedno odigram na krilu. Sam nimam nobenih težav, tukaj sem, da pomagam. Kjerkoli bom igral, bom igral z veseljem, dal vse od sebe, lahko tudi v golu, če bo treba. Samo da bom igral (smeh).

Ali je to menjavanje oziroma seljenje po igralnih mestih levo in desno zahtevno?
Niti ne, moram se le psihično pripraviti ter na treningu vreči kakšno žogo ali dve s krila, če bom potem igral na krilu. Seveda je malce težje igrati na krilu glede na to, da že nekaj časa nisem bil čistokrvno krilo. A kot sem že dejal, v prvi vrsti sem vesel, da igram, vedno dam vse od sebe, kar najbolj poskušam pomagati ekipi, in če bi me ekipa potrebovala na golu, bi šel pač tudi v gol. Pripravljen sem dati vse za ekipo in prepričan sem, da so vsi v ekipi pripravljeni dati vse zame. Medsebojno zaupanje je absolutno, verjamem, da lahko naredimo marsikaj; ali je to peto ali prvo mesto, v tem trenutku težko rečem, lahko zagotovim le, da če bomo pravi, bomo vsi zadovoljni.

Kaj je novega prinesel Veselin Vujović?
Nisem tu, da bi komentiral ali ocenjeval menjavo oziroma selektorsko delo. Vsaka sprememba pač prinese spremembe, vsak ima svoj način dela, kar zadeva igrišče, pa zdajšnji selektor več zahteva od nas pri igri v obrambi. Večji poudarek daje obrambi, obramba je tisti ključni del in tu moramo narediti korak naprej. Da jo bomo dvignili na višjo raven ter da bomo posledično prejemali manj zadetkov.

Francozi so v zadnjih letih osvojili vse, kar se je osvojiti dalo, a ob številnih poškodbah se zdijo ranljivi kot že dolgo ne?
Ne le Francozi, tudi Danci, Nemci, vsi imajo težave s poškodbami. Moram potrkati na les, resda smo na žalost izgubili Klemna Ferlina, a smo jo za zdaj v primerjavi z drugimi še dobro odnesli. A treba se je zavedati, da Francija ostaja Francija, Danska pa Danska, oboji imajo velik izbor igralcev, to so vrhunske reprezentance, igralci igrajo v vrhunskih klubih, že dolgo igrajo skupaj in so zame še vedno favoriti. Mi pa smo tu, da jih – upam – vržemo iz tira, da jim prekrižamo načrte.

Kje vidite razloge za epidemijo poškodb, zaradi katere bo prvenstvo stare celine izpustil prenekateri vrhunski rokometaš?
Sam sistem v ligi prvakov je zagotovo zgrešen. Katastrofa. Rokomet ni košarka, da bi lahko nenehoma igrali dve, tri tekme na teden. Rokomet je kontakten šport, ki zelo troši telo. Upam, da bodo čim prej spremenili sistem, ne klubi ne igralci namreč ne bodo zdržali tega pritiska. Če samo pogledamo leto 2016, imamo po EP kvalifikacije za olimpijske igre, pa kvalifikacije za SP, potem avgusta Rio, po Riu takoj nova sezona z velikim številom tekem ... Telo tega ne zdrži in od tod tudi številne poškodbe.

Ste eden redkih med 21-erico, ki je že nastopil na olimpijskih igrah, bi bilo lepo znova nastopiti na turnirju vseh turnirjev?
Nima smisla izgubljati besede. Rio je velika želja, velik cilj ... Če bomo prišli tja, pa se je treba zavedati, da je turnir kot vsak drugi. So posebne emocije, posebno okolje, a vse to je treba potisniti na stran, odmisliti. In kot pravi selektor, če se bomo uvrstili na OI, v Rio ne bomo šli na izlet oziroma karneval, temveč naredit dober rezultat. Upam, da nam uspe v kvalifikacijah in da bomo potem avgusta svetu lahko pokazali, kdo in kaj je Slovenija.