V javnosti se vse od odhoda Borisa Denića licitira z imeni njegovega potencialnega naslednika, kdo bo trinajsti selektor slovenske reprezentance, pa bo morda znano že do konca tega tedna.
Peščico imen, ki krožijo po rokometnih kuloarjih, bi lahko razvrstili v tri kategorije: domači, Španci in Balkanci. V prvi je pravzaprav eno samo ime, tisto Branka Tamšeta, ki je v zadnjih letih na domači sceni najprej z Gorenjem, potem pa še s Celjem Pivovarno Laško krenil na osvajalski pohod in pobral glavnino lovorik. Tri zaporedne prvenstvene zvezdice so nedvomno močan argument, ki govorijo v korist 37-letnega Velenjčana, po drugi strani pa je pogodbeno vezan na celjski klub, kar sicer ne bi smelo predstavljati večjih težav kljub ne ravno pozitivni izkušnji pivovarjev z Vladanom Matićem v tovrstni dvojni vlogi.
VSI SELEKTORJI
1992–1994: Tone Tiselj
1995 in 1996: Miro Požun
1996 in 1997: Slavko Ivezić
1998–2000: Leopold Jeras
2000–2002: Matjaž Tominec
2003: Niko Markovič
2004: Tone Tiselj
2005 in 2006: Slavko Ivezić
2007: Kasim Kamenica
2008 in 2009: Miro Požun
2009 in 2010: Zvonimir Serdarušić
2010–2015: Boris Denić
Domišljijo burita tudi možakarja iz kategorije Špancev, predvsem 46-letni Juan Carlos Pastor, ki je kar osemnajst let prebil na klopi Valladolida in ga zgradil v spoštovanja vreden evropski klub, vmes pa je s špansko reprezentanco v žep pospravil zlato s svetovnega prvenstva (2005), srebro z evropskega (2006) in bron z olimpijskih iger (2008).
Študiozen, analitičen do skrajnosti, o čemer bi vedela veliko povedati tudi Nenad Bilbija, ki ga je treniral v Valladolidu, ter Dean Bombač, ki pod njim v Pick Szegedu igra morda celo v življenjski formi, nedvomno pa neprimerno bolje kot v dresu z državnim grbom.
Pastorjevo delo zelo dobro pozna tudi naslednji kandidat na tem kratkem seznamu Raúl González, ki je svojo celotno igralsko kariero prebil prav v Valladolidu. Še več, v klubu ima status legende, dres z njegovim imenom pa visi pod stropom tamkajšnje dvorane. Poleg Enrica Masipa in Talanta Dušebajeva eden najboljših španskih srednjih zunanjih igralcev je trenersko pot po drugi strani začel v Ciudad Realu, kjer se je učil od še enega (vele)mojstra rokometnega poklica Dušebajeva, ko je Ciudad Real oziroma Atletico Madrid odromal na smetišče zgodovine, pa je Gonzalez januarja 2014 prevzel skopski Vardar, s katerim so ga lani dobesedno le sekunde ločile od zaključnega turnirja v Kölnu.
In potem pridemo do tretje, zadnje kategorije, tudi tu pa je eno samo ime, a morda celo najbolj zanimivo. Precej visoko naj bi namreč kotirale delnice slovitega Veselina Vujovića, igralske in trenerske rok zvezde, ki je v letošnji sezoni poskrbela za pravi pravcati rokometni "bum" v bližnjem Zagrebu. Mnenja so kot po navadi deljena, nekateri vztrajajo, da bi priložnost moral znova dobiti domači strokovnjak, spet drugi, da je po Kasimu Kamenici in Zvonimirju Serdarušiću znova nastopil čas za tujca, ob tem pa ne gre zanemariti, da Nokina plača v današnjih razmerah seveda ne pride v poštev.
Branko Tamše (Celje PL)
Kliči B za naslov, v prihodnjih dnevih bo naskakoval še četrti zaporedni državni naslov, kar njegovi kandidaturi dodaja pridevnik legitimna. Sedemintridesetletnik je predstavnik novega vala, ki številne aktualne reprezentante dobro pozna, oni pa posledično njega.
Veselin Vujović (Zagreb)
Igralska veličina, o kateri ne gre izgubljati preveč besed. Igralski genij, trenerski ekscentrik, baraba, »mangup«, vse to po navadi v pozitivnem kontekstu. Po navadi. »Zame tista Coubertinova 'Važno je sodelovati' ne velja. Meni je važno le zmagovati,« pa je le ena izmed palete barvitih izjav.
Juan Carlos Pastor (Pick Szeged)
Eden najbolj priznanih trenerjev tam zunaj, ki je z Valladolidom osvojil dva španska pokala in pokal pokalnih zmagovalcev. Ko je klub končal na smetišču zgodovine, je prevzel madžarski Szeged in z njim že v prvi sezoni osvojil pokal EHF, letos v LP pa izločil Rhein-Neckar.
Raul Gonzalez (Vardar)
Nekoč sijajen igralec, ki se je trenerskega poklica učil od Pastorja, prakso pa opravljal pri Kirgizu Talantu Dušebajevu. Lani je z Vardarjem osvojil ligo SEHA in bil v četrtfinalu LP do zadnjega v igri za zaključni turnir, poznejši prvak Flensburg se je v Skoju izvlekel šele v zadnjih sekundah.
