Podobno kot Biki z neponovljivim Michaelom Jordanom na čelu so namreč tudi Les Indestructibles, kot se glasi eden številnih vzdevkov, ki se jih je oprijel, najbolj dominantna ekipa svojega časa. Vsako obdobje ima svoje velikane in svoje junake, a ne bomo prav dosti zgrešili, če sploh kaj, če zapišemo, da gre za eno največjih rokometnih ekip vseh časov.
Seznam dosežkov je sam po sebi dovolj zgovoren, od leta 2005 so se z velikih tekmovanj le redko vrnili brez žlahtne kovine okoli vratu, zmagali v vseh sedmih finalih, v katerih so zaigrali, in kot prvi povezali vse tri naslove – evropskega, svetovnega in olimpijskega. In ne nameravajo se ustaviti, še vedno so lačni zmag, medalj, naslovov ...
Dolgo se čaka na njihov sestop z vrha, vedno ko pokažejo trenutek slabosti, kot denimo v Srbiji leta 2012 in v Španiji leto dni pozneje, začnejo krožiti zgodbe o koncu njihove prevlade, potem pa že na naslednjem prvenstvu na zadnji dan tekmovanja zadoni Marsejeza, Daniel Narcisse pa na zmagovalnem odru oponaša Usaina Bolta. Že večkrat videna zgodba, imperij je vedno znova vrnil udarec oziroma dominacija, ki traja in traja, pa čeprav so nekateri udarni aduti že krepko zakorakali na napačno stran tridesetih. Tudi v Katar se bodo podali s preverjenimi aduti, na čelu s senatorji Omeyerjem, Fernandezom, Narcissom ... Zgovoren je že pogled na prvo sedmerico galskih petelinov, skupaj je namreč zbrala kar 1692 nastopov v dresu z državnim grbom. Dobrih 240 po glavi. Thierry Omeyer (306), Luc Abalo (188), Michael Guigou (196), Nikola Karabatić (234), Daniel Narcisse (264), Jerome Fernandez (375) in Cedric Sorhaindo (129). Samo za primerjavo, slovenska sedmerica, ki jo sestavljajo Gorazd Škof (155), Luka Žvižej (191), Dragan Gajić (130), Klemen Cehte (27), Uroš Zorman (192), Jure Dolenec (68) in Matej Gaber (56), jih ima v povprečju za sabo 116. Razlika je očitna.
DEVETNAJST DNI
Že po tradiciji so se zbrali natanko devetnajst dni pred začetkom prvenstva. Zakaj devetnajst, nihče ne ve, morda zaradi vraževernosti, sicer pa zmagovite formule resnično ne gre spreminjati. Tudi v Zaliv gredo z visokim ambicijami, najvišjimi. »Mi vedno merimo na vrh in Katar ni nobena izjema. Prvenstvo bo nekaj posebnega, saj se zmagovalec neposredno uvrsti na OI v Riu, naš cilj pa seveda je, da se uvrstimo v Brazilijo in nato poskušamo ubraniti naslov olimpijskega prvaka. Želimo doseči raven, na kateri smo bili v zaključku januarskega prvenstva stare celine. S takšno igro se lahko zavihtimo na stopničke,« je pred dnevi razlagal tvorec galskih uspehov Claude Onesta, ki na klopi galskih petelinov sedi že vse od leta 2001. Če bodo ponovili januarske predstave, jim bo res težko kdo stopil na prste. V Herningu je bilo vse pripravljeno na praznik, Danci so želeli Ulrika Wilbeka z zlatom pospremiti v pokoj, a to je bil račun brez krčmarja, Karabatić in druščina sta Hansenu in druščini odčitala pravo malo lekcijo. Na njihovem dvorišču, podobno kot pred leti Hrvatom sredi Zagreba, kar je vse skupaj naredilo le še slajše. Kljub še vedno nekaterim »metuzalemom« v ekipi je Onesta prepričan, da je glavnina pomlajevanja že za njimi. In to bolj ali manj neboleče. Brata Gille, skala po imenu Dinart, vse to je del preteklosti, prihodnost pa so mlade pištole, kot so Porte, Grebille, N'Guessan in Mahe, ki naj bi iz leta v leto, iz tekmovanja v tekmovanje prevzeli vse večje breme in ob pomoči starih mačkov nadaljevali po že dodobra uhojeni poti.
V Katarju bi z naslovom znova povezali vse tri, olimpijski, svetovni in evropski naslov, v boju za vrh pa Onesta pričakuje tradicionalno druščino. »Standardni osumljenci, Danci, Španci, Hrvati in mi, a ob tem nikakor ne gre prezreti drugih. Prepričan sem, da bo prvenstvo postreglo tudi s kakšnim presenečenjem, številna moštva so namreč zelo napredovala. Lov na medalje, na zlato je odprt, morda bolj kot kadarkoli. Če pogledamo samo Katar, januarja je premagal Norveško in remiziral z Dansko. Gostitelji imajo velik potencial, v Valeru Riveri pa enega najboljših trenerjev v svetu rokometa. Zgradil je odlično moštvo, jim vcepil taktično disciplino in nadgradil individualno znanje igralcev,« je na slovenske tekmece v predtekmovanju opozoril Onesta, kateremu spanec krati predvsem poškodba Luca Abaloja. Luke Skywalker se je spustil v dirko s časom, če jo bo izgubil, pa bosta vrzel poskušala zapolniti Guillaume Joli in odkritje zadnjega EP Valentin Porte.
