Vendarle so to Nemci

Tokrat so za dvignjene obrvi poskrbeli pri priznani televizijski hiši ARD. Nemški kolegi so vedno znali brezkompromisno in brez nepotrebnih čustev pometati tudi pred svojim pragom. in čeprav tokrat niso povedali nič bistveno novega, lahko bi celo zapisali, da so bobu le rekli bob, pa je njihov nekajminutni prispevek v nedeljski oddaji Sportschau znova odprl marsikatero pereče vprašanje. Seveda predvsem o kriterijih podeljevanja posebnih povabil in zakulisnih igricah v svetovni rokometni družini.

"Zelo mi je bilo neprijetno, ko sem moral svojim fantom pred kvalifikacijskim obračunom z Nemčijo prenesti sporočilo, da mi moramo zmagati. Nemci lahko zmagajo, mi pa moramo. Krožile so namreč govorice, da bo Nemčija v primeru neuspeha dobila posebno povabilo in v vsakem primeru odpotovala v Katar. Za Poljake temu ne bi bilo tako," je v prispevku namignil poljski selektor Michael Biegler, ki je po nacionalnosti seveda Nemec. Njegove besede kažejo na to, da so njegovi rojaki že pred junijskim sosedskim obračunom, ki so ga tesno dobili Poljaki, vedeli, da januarja ne bodo ostali doma, kar so sicer pri nemški zvezi odločno zanikali.

A morda so še najbolj zgovorne besede glave svetovne rokometne družine Hassana Moustafe. "V Nemčiji imamo približno milijon igralcev. So svetovni prvaki in vedno tudi množično pred televizijo. Nemčija je najpomembnejša federacija v IHF," je v polomljeni nemščini dejal Egipčan. Ni izrekel na glas, a kdor zna brati med vrsticami je bržkone kaj hitro doumel, da pred bogom vendarle nis(m)o vsi enaki. Vsaj kar se rokometa tiče ne.