Morda sta jim še največje priznanje dala dva iz recimo temu nasprotnega tabora. »Bili smo svetlobna leta daleč od zmage,« je dejalo eno najboljših levih kril Uwe Gensheimer, nemški novinarski kolega pa je s kislim nasmeškom na obrazu pristavil, da Rhein-Neckarja že dolgo ni videl tako nebogljenega. Ni bil daleč od resnice, če sploh kaj, v lepo polnem Zlatorogu je bilo eno najboljših moštev zadnjih let predvsem in samo - nadigrano.
Bilo je pred skoraj natanko dvema letoma, ko je v nekem podobnem večeru v kraljestvu Zlatoroga orožje položilo neko drugo, bržkone še bolj slovito nemško moštvo. A po trenutni moči in kakovosti lahko Rhein-Neckar brez kančka pretiravanja postavimo ob bok Kielu, pa lahko tako tudi to trofejo, levjo grivo, postavimo ob bok zebrinemu kožuhu.
Bil je eden tistih dni, ko je Celjanom uspevalo vse in ko je vsak pristavil svoj kamenček v mozaik. Ko je David Miklavčič iz osmih strelov dosegel sedem golov, ko se je med strelce vpisalo ducat domačih fantov in ko je sloviti Niklas Landin zbral le pet obramb. Tokrat Nikolaj Jacobsen v nasprotju s prvo tekmo ni kalkuliral, že uvodoma je na igrišče poslal udarno sedmerico, ki pa je hitro gledala v hrbet razigranim domačim mladeničem. Ivan Slišković, ki si je v sredo vzel prost večer, je načel gostujočo mrežo, Miha Zarabec je lepo asistiral, obramba 5-1 z Luko Žvižejem v podobi tiste enice pa je bila adut iz rokava, saj je Nemci v bundesligi, kjer je 6-0 svetinja, niso vajeni.
Trikratni najboljši igralec bundeslige Uwe Gensheimer je bil razen pri strelih s sedmih metrov bolj kot ne neopazen, morda trenutno celo najboljši vratar na zemeljski obli Niklas Landin nerazpoložen, le Bjarte Myrhol je na šestmetrski črti povzročal nekaj več preglavic. In sredi prvega dela je vodilno moštvo slovenske lige proti vodilnemu moštvu nemške lige povedlo s tremi goli. Racionalno bi bil morda še najboljši opis, veliko pa pove že podatek, da se je že do polčasa med strelce vpisala kar deseterica Celjanov. Bilo je to vrhunskih trideset minut, ko je bil lev ob domačih vitezih videti kot nebogljena mucka, piko na i pa je v zadnjih sekundah postavil Blaž Janc. Lep je bil pogled na semafor, je pa obstajala bojazen, da bodo po starem dobrem običaju Celjani v nadaljevanju z zadnjico podrli, kar so mukotrpno gradili.
KONČNO
A bojazen je bila tokrat odveč. Ni šlo sicer povsem brez črnih minut, a minuta odmora, še naprej dobra obramba in levi se na manj kot štiri gole (25:21 v 47. minuti) kljub popolnemu tveganju, eksperimentiranju z obrambami in šestim bombam robustnega Madsa Mensaha Larsena niso več približali, že precej pred zadnjim zvokom sirene pa so morali dokončno podpisati predajo. Svoje je prispeval praktično vsak, ki je stopil na igrišče, David Miklavčič se je počasi prelevil v igralca tekme in David je premagal Goljata.
»Kaj reči drugega kot končno. Končno je eden velikih padel v Zlatorogu. Res trdo garamo, trudimo se, na prejšnjih tekmah je vedno malce zmanjkalo, nismo imeli niti sreče, danes se nam je to vrnilo. Tako je pač v športu,« je po tekmi pravil tisti, ki je načel Nemce, Ivan Slišković. Tokrat ni bilo padca, tokrat niso omagali v ciljni ravnini. »Tokrat smo vseh šestdeset minut igrali tako, kot smo se dogovorili. Ne 45 ali 50, ampak vseh šestdeset. Od prve pa do zadnje minute. Ne vem natančno, koliko igralcev se je vpisalo med strelce. Enajst, dvanajst? Ne dogaja se prav pogosto, kar samo kaže, da smo danes odigrali kot prava ekipa, da je tokrat res zmagalo moštvo.«
MIKLAVŽ IN MONTPELLIER
Celjani v soboto gostujejo v Skopju, potem pa na dan svetega Miklavža sledi bržkone odločilno srečanje boju za četrto mesto, ki kot zadnje vodi v osmino finala. V kraljestvu Zlatoroga bo gostoval francoski, pa tudi precej slovenski Montpellier. Pivovarji imajo usodo znova povsem v svojih rokah, po nedeljskih šestdesetih minutah vrhunskega rokometa je TOP 16 znova realnost, pot do tja pa seveda še kako trnova.
Tudi zato ne bo spanja na lovorikah, pa četudi je ta ena največjih v zadnjih letih oziroma vse od Kiela. »Čez dan ali dva se bomo povsem zavedali te zmage, ki jo je dosegla ekipa z le tremi izkušenimi, povečini pa neizkušenimi igralci. Naredili so to, kar veliko boljšim celjskim zasedbam ni uspelo na preteklih sedmih tekmah proti ekipi iz Mannheima,« pravi Branko Tamše, ki bo storil vse, da se v ekipo po velikem skalpu ne bo zavleklo samozadovoljstvo. Glede na besede Sliškovića se mu tega ni treba bati. »Domov, odmor, v sredo Sevnica, v soboto Vardar,« nam je kratko in jedrnato na vprašanje, ali bo veliki ulov v nedeljskem večeru poplaknil s kakšnim pivom, odgovoril Splitčan.
