Uroš Zorman je pred začetkom sezone kot iz topa izstrelil, kdo je favorit za naslov državnega prvaka. »Velenje!« A po vsem, kar se je zgodilo, lahko danes zapišemo, da bi bila ubranitev prestola Gorenja – presenečenje. Celje, ki je po veliki lanski razprodaji kotiralo nižje, danes velja za favorita celjsko-velenjskega polfinalnega dvoboja, no, največji pritisk je zagotovo na plečih favorita ljubljansko-trebanjskega polfinalnega obračuna. Za Slovan bi bilo vse drugo kot osvojitev prvega naslova slovenskega prvaka neuspeh, da ne rečemo katastrofa. Saj veste, kaj je Urošu Zormanu na dušo položil Zoran Janković, preden je selektor Slovenije v Slovanove vitrine prinesel prvo trofejo v samostojni Sloveniji, pokalno …
Legitimno je, da ljubljanski župan pričakuje dvojno krono, glede na to, koliko sredstev je usmeril na Kodeljevo. Slovan ima po imenih daleč najbolj odmevno in kakovostno zasedbo, imena, kot so Jure Dolenec, Staš Jovičić, Jaka Malus, Ilija Brozović, Aljaž Panjtar, Tarik Mlivić idr. govorijo sama zase, še bolj kot kakovost pa v oči bode kvantiteta, saj ima v kadru kar 25 rokometašev, torej po dva, tri na vsakem položaju (razen srednjem zunanjem zaradi zdravstvenih težav Alexa Perića). Zato ima Uroš Zorman po eni strani zlato priložnost, da prežene duhove iz preteklosti in naposled osvoji naslov državnega prvaka, kar mu v Trebnjem ni uspelo. (P)a prav zaradi tega na svojih plečih še nekaj več kilogramov pritiska. Ga bo zdržal?
Če ga je Zorman s svojimi možmi lahko pričakoval in se na takšne okoliščine pripravljal celo sezono, je pritisk na plečih celjskih rokometašev nekoliko nenadejan. Moštvo Paula Pereire je v sezono vstopilo brez kakršnihkoli pričakovanj, kaj šele zahtev po vrnitvi na prestol, toda po vsem, kar so opravili med sezono … Bi bil izpad v polfinalu neuspeh. Se pa Pereiri ni treba bati za službo, ker se ji je odpovedal že sam – kot gotovo veste, bo v naslednji sezoni prevzel Dinamo iz Bukarešte.
Lahko Gorenje vse skupaj izkoristi? Lahko. Ekipe, ki jo vodi Zoran Jovičić, ne smeš nikoli odpisati. Toda ob vseh težavah bi ranjeni Velenjčani potrebovali pravi podvig, da bi lahko izločili razigrane celjske viteze. V letošnji sezoni že tako niso našli forme, ki jih je krasila v prejšnji, potem se je poškodoval še motor in najboljši igralec ekipe Tilen Sokolič. A ko pride do bojev na izločanje, veljajo neka druga pravila, kot je na naslednji strani tega časopisa ugotovil eden ključnih členov Gorenja Tine Poklar.
Da lahko Trebanjci premagajo Ljubljančane, ni dvoma, pred domačimi gledalci so jih navsezadnje razbili za devet golov. Bo pa za uvrstitev v finale treba vsaj enkrat zmagati tudi v Ljubljani.
Vroč teden dni je pred vrati, dnevi grmenja, če si lahko izposodimo naslov slavnega hollywoodskega filma s Tomom Cruisom in Nicole Kidman v glavnih vlogah. (Šele) zdaj se začenja zares.
PRIČAKOVANJA IZ TABOROV POLFINALISTOV
Slovan – Trimo (danes, 20.15)
______________
Eden ključnih slovanovcev (na izhodnih vratih) Jaka Malus
Čas je, da vidimo, kdo je najboljši
Pred sezono je prišel kot ena najodmevnejših okrepitev, kot sporočilo, da Slovan misli resno. Toda Jaka Malus se bo od Kodeljevega poslovil že po eni sezoni, saj ga je zamikal projekt prebujajočega se velikana Vardarja. Oditi želi kot prvak.
»Vsaka zgodba ima svoj začetek in konec. Po sezoni pride nova priložnost in izziv. A zdaj sem tukaj, z mislimi povsem pri Slovanu. Vesel sem, da sem del zgodovinske sezone Slovana,« je zagotovil Jaka Malus, ko smo ga pobarali, kako to, da bo imel samo letos priložnost osvojiti naslov državnega prvaka v Ljubljani, potem pa se vrnil v tujino. Okrepil bo skopski Vardar, kjer si v zadnjih letih prizadevajo za vrnitev na makedonski prestol. Spomnimo; po finančnem zlomu zaradi odhoda glavnega investitorja Sergeja Samsonenka je primat prevzel Eurofarm Pelister. »Gre za nov korak v karieri, ogromen klub s tradicijo in izjemnimi navijači. Želim prispevati ekipi svoj maksimum, rasti ter osvajati lovorike,« je otrok Celja pojasnil, zakaj selitev, pa še enkrat ponovil, kaj lahko navijači Slovana pričakujejo od njega v preostanku sezone: »Popolno osredotočenost, borbo do zadnje sekunde in predanost vsakemu trenutku na igrišču ter zunaj njega.«
Ker (mu) je jasno, kaj je pred vrati. Vseh 23 zmag in dva remija (ob treh porazih) je zdaj pozabljenih, nepomembnih, šteje le tisto, kar se bo zgodilo v naslednjih treh tednih. »Tako je, vse je usmerjeno h glavnemu cilju te sezone. Trdo smo garali skozi celo sezono in čas je, da pokažemo, iz kakšnega testa smo,« je poudaril Jaka Malus, ki od svoje ekipe pričakuje borbo od prve do zadnje sekunde. Ker, kot pravi, to ekipo krasi izjemen ekipni duh in povezanost, čeprav je bila sestavljena malodane čez noč.
Da bi pritisk pristrigel krila Zormanovi ekipi, ga ne skrbi. »Vsak športnik dela za takšne trenutke. Malce zdrave pozitivne napetosti definitivno je. Čas je, da vidimo, kdo je najboljša ekipa sezone,« je samozavestno dejal še ne 29-letni srednji zunanji igralec. Samozavestno, ker s soigralci zagotovo namerava pokazati, da je to Slovan.
Vendar ni nadut, ne tolče se po prsih pred mikrofoni, na igrišču bo(do) pokazal(i), tak je vsaj načrt. Zato od Malusa ne boste slišali napovedi, kako je Slovan favorit za naslov državnega prvaka … »Mislim, da imajo vse štiri ekipe enake možnosti za naslov. Vse, kar smo naredili do sedaj, je pozabljeno. Štejejo zgolj tekme, ki nas še čakajo,« je opozoril rokometaš iz Arje vasi.
No, jasno je, da za Slovan šteje le uvrstitev v finale državnega prvenstva, kjer se bo zmagovalec ljubljansko-trebanjskega obračuna za prestol spopadel z boljšim iz dvoboja Celja PL in aktualnega prvaka Gorenja Velenja. »Težko je karkoli napovedati oziroma izbrati ekipo, ki jo pričakujem v finalu. Želim si le, da bo eden od dveh finalistov Slovan,« je sklenil Jaka Malus in zaključil: »Verjamem v ekipo in vase. Naj zmaga najboljši.«
______________
Trebanjski novopečeni reprezentant Lan Grbić
Vsi (mu) hočemo nekaj dokazati
Za Lanom Grbićem je ognjeni krst v slovenski reprezentanci, priložnost Uroša Zormana je dobro izkoristil. Zdaj bo Ljubljančan poskušal premagati svojega someščana, nekdanjega trenerja in aktualnega selektorja.
Po nekaj prespanih nočeh je bila reprezentančna akcija seveda že pozabljena, kajti v Grbićevi glavi je le še Slovan, vseeno pa smo ga prosili, da strne nekaj vtisev. Vendarle je za njim izkušnja, ki je ne bo nikoli pozabil. »Super izkušnja. In potrditev, da delam v pravi smeri. Hkrati pa sem videl, kje mi še manjka, kje moram napredovati,« je začel otrok Krima (zdaj MRK Ljubljana), od koder je že kot mladinec leta 2018 prestopil v Trebnje. »Ravno na akcijah mlajših reprezentanc me je opazil takratni trener Benjamin Teraš, ki si me je zaželel v Trebnjem. Zdaj tu igram že sedmo sezono,« je razložil svoje začetke (profesionalne) kariere.
Na tekmah v Ljubljani je tako že dolgo gost, še nikdar pa vložki niso bili večji, kot bodo v soboto in na morebitni tretji tekmi teden dni kasneje. Zato se tekem v domačem mestu veseli še bolj. »Seveda, Trebnje je sicer blizu, ampak vsem prijateljem in družinskim članom je seveda še lažje priti na tekmo v Ljubljano. Tako mi bodo oni na tribunah dajali dodaten motiv, elan. Seveda pa je že tako ali tako v Ljubljani igrati nekaj posebnega. Poleg tega bo na drugi strani naš bivši trener iz Trebnjega, selektor. Vsi se mu hočemo dokazati, da smo kljub njegovemu odhodu naredili korak naprej. Vemo, oboji ciljamo na najvišja mesta, motivacije ne bo manjkalo,« se je na sveže rivalstvo navezal Grbić, ki ga bo s tribun podpiralo med 10 in 15 'osebnih navijačev' – prijateljev in družinskih članov.
Še veliko več ljudi pa bo prišlo iz Trebnjega podpret zasedbo Radoslava Stojanovika, ki bo imela – če sodimo po prejšnji trebanjski invaziji v prestolnico – glasnejšo podporo s tribun kot domača četa. »Glede na to, da je Slovan domačin, težko rečem, so pa Trebanjci zelo zagreti navijači, spremljajo nas na vsaki tekmi. Štiri, pet bobnov. Kolikor sem slišal, sta že napolnjena vsaj dva avtobusa, tako da podpora bo. Ne bi me presenetilo, če bi imeli glasnejšo podporo s tribun kot Ljubljančani,« je prikimal tudi Grbić.
Kaj pričakuje na igrišču? »Sezona se začenja znova, nič ni odločeno, nihče nima prednosti. Treba je stopiti na igrišče, tam se bo delala razlika. Pričakujem vse. To ne bo klasična prvenstvena tekma, šlo bo na nož, vsak kontakt bo oster. Če ne drugače, bo treba zmagati na silo,« je razmislil in postregel z načrtom: »Gremo po 'brejk' v Ljubljani, potem pa na domačem igrišču to potrditi. A tekmo po tekmo.«
Ljubljansko-trebanjski obračun si bo zagotovo z velikim zanimanjem ogledal Branko Tamše, ki bo ne glede na razplet po koncu sezone prevzel ekipo Trima iz rok Stojanovika. A ta(kšna) kadrovska zagata na ekipo na igrišču ne bo vplivala, je prepričan Lan Grbić: »Rade je profesionalec, mi vsi smo profesionalci, zato se ne ubadamo s tem. Naš pristop in način dela se ni spremenil, vse je enako. Tamše je prihodnost, bližnja prihodnost pa je Slovan in ta trenutek nas zanima le to.«
Celje – Gorenje (danes, 18.00)
______________
Celjski kapetan Tadej Mazej
Vsi pričakujejo sprehod, a …
V boj za finalno vstopnico z velenjskim Gorenjem, svojim domačim klubom, bo celjske rokometaše popeljal njihov kapetan Tadej Mazej.
Danes 26-letni levokrilni rokometaš, za katerega v senci Matica Verdinka v Rdeči dvorani ni bilo (dovolj) prostora, zato se je leta 2020 preselil v večji Zlatorog, bo polfinalno serijo z Velenjčani odigral bogatejši za veliko in dragoceno izkušnjo. Uroš Zorman mu je ob odsotnosti Blaža Janca, Aleksa Vlaha in drugih prvokategornikov na kvalifikacijski reprezentačni tekmi z Estonijo dodelil vlogo kapetana. V zgodovini ni bilo prav veliko slovenskih rokometašev, ki jih je doletela ta(ka) čast. »Malo nepričakovano je bilo, po pravici povedano sem to izvedel šele pred tekmo. Ena velika čast je bila, da sem lahko pred domačo publiko zastopal slovensko reprezentanco kot kapetan,« jo po zmagi v Golovcu za stoodstotni izkupiček kvalifikacij za Euro dejal Tadej Mazej.
Bil je med starejšimi v tokratnem Zormanovem kadru, selektor se je pač odločil, da preveri, na koga lahko računa v (bližnji) prihodnosti in na koga (še) ne. »Super, fajn je, da se reprezentanca takole pomladi in dobijo mlajši fantje priložnost za dokazovanje. Dajejo novo energijo, novo kri. Samo tako naprej,« je nadaljeval Tadej Mazej, sam zadovoljen, kako je izkoristil ponujene minute: »Zase lahko rečem, da sem zadovoljen. Tudi ostali fantje so se izkazali. Za prihodnost slovenskega rokometa se ni treba bati.«
Tudi prihodnost celjskega rokometa je videti bolj obetavno kot kakšno leto dni nazaj, ko luči na koncu tunela skorajda ni bilo za videti. Tadej Mazej, Gal Gaberšek, Uroš Milićević, Andraž Makuc, Luka Perić in druščina so kar malce presenetili z izvrstno opravljenim dosedanjim delom prvoligaške sezone, v kateri so zaenkrat vštric s Slovanom. Če s(m)o pred začetkom več možnosti pripisovali Velenjčanom, pred začetkom polfinalne serije za favorite veljajo Celjani. »Vsi pričakujejo, da se bomo sprehodili v finale, ker vemo, da imajo Velenjčani veliko poškodb, veliko smole v tej sezoni. A tekme, ki sledijo zdaj, so vsaka zase nov finale. Naš cilj pa je jasen – da se uvrstimo v finale in vse bomo naredili, da nam uspe,« je zaključil Tadej Mazej, ki bo svoje Celjane v boj z Velenjčani v končnici državnega prvenstva prvič popeljal v soboto ob 18. uri v hramu celjskega rokometa.
______________
Velenjski adut Tine Poklar
Hočem se posloviti kot prvak
Če želi Tine Poklar osvojiti naslov slovenskega prvaka z Gorenjem, ga bo moral letos, kajti po sezoni se bo poslovil. Naredil bo vse, da s trofejo v rokah.
Kar je bilo, je bilo. Deset točk zaostanka Velenjčanov za Slovanom in Celjem po rednem delu lige NLB je pozabljenih, oba poraza s Slovanom v skupini A drugega dela prav tako. V dvoboju z večnim rivalom se vse začenja znova, (šele) zdaj gre za vse ali nič. »Uvrstitev med najboljše štiri je bil naš glavni cilj. Zdaj pa gre na izločanje na dveh oziroma treh tekmah, kjer je vse možno. Za nami je zelo težka sezona, nekaj je bilo poškodb, nekaj odhodov igralcev, malo nas je zmanjkalo jeseni, ko smo imeli še Evropo. A nič ni izgubljenega, smo, kjer smo hoteli biti. Imamo vse možnosti, da premagamo Celje, bomo pa morali pokazati veliko, saj imajo Celjani zelo dobro ekipo,« se zaveda Poklar.
Da bi zapisali, ‘od favorita do avtsajderja’, bi bilo absolutno pretirano, toda dejstvo je, da so se razmerja med sezono premešala. A favoritov in avtsajderjev v Koprčanovih očeh v polfinalu lige NLB ni. »Jaz mislim, da je 50:50. Pred sezono postaviš za favorita aktualnega prvaka, ker si to zasluži. Vsi smo videli, kakšno ekipo je sestavil Slovan, vedeli smo tudi, da bo potreboval nekaj časa za uigravanje. Celjani in Trebanjci prav tako. Zdaj bodo odločale malenkosti,« je razmislil izkušeni 34-letnik, ki tudi v morebitnem pritisku na celjskih plečih ne vidi pomembnejšega dejavnika: »Za Celjem je zelo dobra sezona, za nami malo slabša, zato napadamo iz ozadja. Pritisk si športniki nalagamo samim sebi, ker vsak želi biti zmagovalec, vsak prvak, da dvigne pokal. To je edino pravilno.«
Tine Poklar želi, da bi to bil (tudi) on, preden se poslovi. Znano je namreč, da bo letošnja sezona edina Poklarjeva v velenjskem dresu. »Drži, zaradi osebnih, družinskih razlogov, sem se odločil, da ne ostanem,« je potrdil izkušeni levi zunanji, ki prihodnosti po lastnih besedah še nima dorečene. Čeprav igra svoje zadnje tekme za Velenjčane, pa navijačem obljublja, da bo dal za ta dres vse od sebe – celega sebe: »To ni bilo nikoli vprašanje. Razlogi za moj odhod niso rokometni, zato ni skrbi, hočem osvojiti prvenstvo in vse bom naredil za to.«
